Velika noč 2009

Velika noč 2009 kliče: poklicani smo, da bi živeli!
V življenje smo ustvarjeni, da bi živeli, a nam vsak dan našega minevanja zelo zgovorno pričuje, da umiramo. In če umiramo zato, da bomo mrtvi – potem naše življenje nima pravega smisla. Vse preveč je takšnih, ki pravega smisla res ne izkusijo. A Vstali – Kristus nam more omogočiti izkušnjo, kot jo je doživel apostol Pavel pred Damaskom: izkušnjo, da je mogoče umreti tudi iz ljubezni in za ljubezen ter zato vstati iz smrti v novo in večno življenje. V življenje, ki ni drugo od sedanjega, ampak sedanje prenovljeno v in iz Ljubezni, ki je Bog. Zato je krščanski smisel in dovršitev človeka razodet v veliki noči, v skrivnosti svetega velikonočnega tridnevja, ki pričenja v skupnosti velikega četrtka pri evharistični zadnji večerji, nato vodi po poti trpljenja in smrti iz ljubezni ter se skozi grob vzpne v zarjo človekovega vstalega življenja. Samo to je pot sreče.
Zato vam želim, drage obiskovalke in obiskovalci naše spletne strani, ponovno sporočiti veselo oznanilo: mogoče je umreti tudi iz ljubezni in zato vstati! In to velja za vsakodnevne »male smrti« umiranja samemu sebi za druge, kakor za tisto »veliko smrt«, ki ji na koncu zemeljskega življenja nihče ne uide.
In letos želi ta velikonočni klic izzveneti v naše sedanje umiranje, ki dobiva nove in nove obraze v brezposelnih, v vedno večjem številu revnih in zato oropanih dostojanstva, v strahu pred novimi stečaji – torej zveni v še vedno nejasen konec gospodarske krize ... Ta vstajenjski klic budi vsakega, ki ima več kot bližnji, da z njim deli v pravični solidarnosti! Odgovorne v družbi in državi pa kliče, da v bodoče postavijo gospodarski temelj, ki bo za vse bolj pravičen in pošten.
In še en grozljivi obraz ima naše letošnje umiranje – odkritje novih pobitih v rovu sv. Barbare in še marsikje drugje. A tudi v to grenko gluhoto zamolčanja zveni velikonočna »aleluja« svojo vsebino: mogoče je umreti tudi iz ljubezni in zato vstati! Oni v rovih in grobovih so to pot že prehodili. Velikonočni klic je pomenljiv in osvobajajoč predvsem za nas »zunaj«.
Sreča ni odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov, ampak od notranjega dejstva, da si na pravi poti – le-ta pa je smo Kristusova: pot darovanja za druge! Ima pa veliko variant, tudi mojo in tvojo.
Vsakemu želim, da bi tudi zaradi letošnje velike noči našel svojo pot in jo v sreči prehodil tako, da se bo lahko sedaj in nekoč ob Vstalem spoznal kot tisti, ki je živel in umiral iz ljubezni!
Naj vam bo praznik Kristusovega vstajenja v vzpodbudo in moč za življenje darovanjske ljubezni!