Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Bog je pravičen. Gotovo je, da tisti narodi, ki se borijo proti Bogu, ki preganjajo sveto Cerkev in njene duhovnike, ne bodo dosegli končne zmage." B. sl. Danijel Halas

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov 1. knjige za vse generacije o B.s. Danijelu Halasu?
  Mučenec ob Muri
  Dober in nezlomljiv
  Prekmurski heroj
  Mučenec živi
  Skrivnostni junak
  Polansko zrno
  Poteptani cvet
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  2023  2024  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

VELIKA NOČ

nedelja, 12.04.2009


Na Veliko noč zjutraj, 12. aprila, so se ob Božjem grobu v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti zbrali škof msgr. dr. Marjan Turnšek, stolni župnik Ivan Krajnc, stolni kaplan Boris Tibaut in diakon Gregor Šemrl.
Stolni kaplan je zapel trikratno Alelujo, škof Turnšek je s kadilom izkazal čast Najsvetejšemu in ga ponesel v procesiji za kipom vstalega Kristusa.
Procesija se je napotila izpred stolne cerkve po Slomškovi ulici v mesto Murska Sobota.
Čez dobre pol ure se je procesija z Najsvetejšim in s kipom Vstalega vrnila v cerkev, kjer se je nadaljevala slovesna sveta maša ob prazniku Kristusoveca vstajenja, ki jo je vodil škof Turnšek.
V pridigi je škof med drugim poudaril, da nam velika noč sporoča, da je mogoče umreti iz ljubezni in zato vstati!


Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab

Galerija fotografij >>> 

Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>

Uvod v Očenaš: stolni kaplan Boris Tibaut >>>

Pozdrav miru: stolni župnik Ivan Krajnc >>>


Nagovor škofa msgr. dr. Marjana Turnška na veliko noč v murskosoboški stolnici.
12. april 2009 – velika noč, B

Drage sestre in bratje, naj vas povsem prevzame velikonočno veselje, ki smo ga z vstajenjsko procesijo oznanili tudi v našo sedanjost!

Danes nas je velikonočna jutranja zarja našla v duhu pri odprtem in praznem grobu, nemi priči vstajenja. V duhu evangeljske pripovedi smo z Janezom obstali in dali prednost Petru, da je vstopil prvi. S tem je Peter prevzel dolžnost prvega pričevalca, ki mu sledimo vsi. Ne le zato, ker je danes praznik velike noči, smo ponovno prisluhnili vstajenjskemu oznanilu in ga bomo posredovali naprej, ampak zato, ker je Kristus res vstal.
Šele ob veliki noči postane zares razvidno dogajanje, ki ga doživljamo ob božiču. Nič kaj posebno rojstvo otroka v hlevu dobi ves svoj pomen in razlago šele, ko tega istega otroka doživimo umirajočega na križu, za nas in za vse naše grehe, in ga po učencih nato doživimo kot Vstalega, zmagovalca nad smrtjo in grehom. V njem, zdaj to vemo, je Božje združeno s človeškim; Bog in človek sta v njem postala eno; človeška moč in človeška slabost sta privzeti v Božje in tako je človek dosegel večnost, nesmrtnost ... kljub vsemu, kar je počel in še počenja. Velika noč sporoča: Bog nas ljubi bolj, kot se mi sovražimo; On nam odpušča bolj milostno, kot mi očitamo sebi in drugim, ali kot nalagamo krivde sami sebi in drug drugemu ... Samo tisti, ki je vstal od mrtvih, lahko z močjo reče: »Tvoji grehi so ti odpuščeni!« Samo On, ki je ljubil do konca, lahko presenetljivo predlaga: »Ljubite svoje sovražnike in jih blagoslavljajte!« (prim. Mt 5,44).

Ne iščimo lepih in modrih besed, saj je skrivnost praznika vse besede presegajoča, sporočimo, kar je prvi povedal Peter in za njim vsi apostoli in Marija, žene, Pavel, mučenci, papeži, škofje, duhovniki in verniki vseh vekov do danes: Janez je Jezusa krstil, Bog Oče ga je mazilil s Svetim Duhom in močjo; Jezus je nato hodil od kraja do kraja: učil, ozdravljal in Bog je bil z njim. In učenci so bili priče vsemu, kar je storil v Jeruzalemu in okolici; priče, čeprav kdaj tudi pobegle, vsega, kar so mu storili; da, tudi priče njegove smrti, ko so ga razpeli na križ in umorili. A najpomembnejše je pričevanje, da začetnika življenja smrt ni mogla imeti v oblasti. Velika noč nam torej sporoča: umreti je mogoče tudi iz ljubezni in zato vstati!

»Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel prvi h grobu, in je videl in veroval« (Jn 20,8), nadaljuje evangelist Janez. Vstopili smo, bratje in sestre, danes ponovno v to velikonočno skrivnost. Da bi le vedno bolj verovali! Kot Janez. Velika noč ni najprej v spremembi zunanjih razmer, ampak v pomlajeni in poglobljeni veri, ki nato nujno vpliva tudi na zunanje življenje. Zaradi vstajenja naj bi veljalo med nami: ni več sužnja ne svobodnega, ne malega ne velikega, ne oblastnika ne podložnega, ne delodajalca ne delavca, ne belega ne črnega ali rumenega, celo ne ženske ne moškega ... ampak smo vsi bratje in sestre Kristusa, ki je od mrtvih vstal, da bi vstali iz greha v večno življenje tudi mi. To je vera, ki jo je od srečanja z Vstalim neuničljivo v sebi nosil in oznanjal apostol Pavel, katerega dvatisočletnico rojstva letos obhajamo.

Letos ne moremo prezreti, da velikonočni klic o smrti iz ljubezni, ki prinaša novo življenje, med nami odmeva v dve trpki situaciji. Prva dobiva nove in nove obraze v brezposelnih, v vedno večjem številu revnih in zato oropanih dostojanstva, v strahu pred novimi stečaji – velika noč mora prinesti vanjo upanje kljub še vedno nejasnemu koncu gospodarske krize ... Zato vstajenjski klic budi vsakega, ki ima več kot bližnji, da z njim deli v pravični solidarnosti! Odgovorne v družbi in državi pa kliče, da postavijo gospodarski temelj, ki bo za vse pravičen in pošten!
Drugi odmev letošnje velike noči odmeva v gluhost in nemost izgube spomina ob odkritju novih pobitih v rovu sv. Barbare in drugod. Tudi če kdo ne bi želel, vendar v to grenko gluhoto zamolčanja zveni velikonočna »aleluja« svojo vsebino: mogoče je umreti tudi iz ljubezni in zato vstati! Vstali vstopa v to gluhost in nemost ter odpira grobove: ne samo za dostojen pokop, ampak za vstajenje. A želi vstopiti tudi v one še žive »grobove« in »rove«. Oni v rovih in grobovih so namreč svojo pot že prehodili. Velikonočni klic je pomenljiv in lahko osvobajajoč predvsem za nas »zunaj«. Na žalost ima človeška zgodovina veliko različnih krvnikov in žrtev. Današnji praznik nevsiljivo vabi in sporoča: pred Kristusovim križem in pred njegovim praznim grobom ni več delitve na leve in desne, niti po svetovnonazorski usmerjenosti, tam ni več možen kulturni boj; tam je le delitev glede na srce, ki sprejema Božjo zastonjsko usmiljeno ljubezen ali ne. To ni delitev, v katero bi razvrščali drug drugega, ampak delitev v katero vsak sam uvrsti le sebe. Zato je prav to prostor, kjer se morejo odrešujoče in spravno srečati tudi žrtve in rablji, da bi v moči Kristusove velike noči mogli upati na večno srečanje. Kolikšna je moč Božje usmiljene in odpuščajoče ljubezni, ki je sposobna krvnike in žrtve privesti do sprave v večnosti! Ni treba daleč v zgodovino starih civilizacij ali v daljno Srebrenico, da bi mogli dojeti to »norost« Božje ljubezni. Ostanimo kar doma: si lahko predstavljamo vstajenjsko spravljeno srečanje krvnikov in žrtev Hude jame pri Laškem ali onih v Rogu ali pri Urhu in na stotine drugih mestih po domovini?! Se lahko vživimo v vstajenjski objem staršev in njihovih splavljenih otrok?! Ali drugih na smrt sprtih ljudi!? Da, Božja odpuščajoča ljubezen je zmožna dati odgovor tudi na takšna nam nerešljiva vprašanja človeških usod.
Bratje in sestre, tudi letos je sporočilo Vstalega Kristusa glasno in jasno. Ne glede kako življenje zgleda na zunaj: tudi če samo vegetira, ali je še v danes večkrat samo navidezno varnem zavetju materinega telesa, tudi če je od bolezni do konca razjedeno … ga kristjani gledamo v luči vstajenja in poveličanja, kjer bo podobno Kristusovemu vstalemu telesu. Zato mu nikoli in nihče ne bi smel odreči spoštovanja in pravice do obstoja.
Velika noč je odgovor na brezizhodnost zla, ki ga ni treba dokazovati, ker je preveč občutena krutost vsakdana. In prav zato nas tudi letos velika noč kliče k življenju darovanja drug za drugega.

Naj vam bo, dragi verniki v Vstajenje, letošnja velika noč v blagoslov!  Amen!

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 četrtek, 07.09.2023 - ponedeljek, 01.07.2024

Katehetska olimpijada 2023/24

o Božjem služabniku Alojziju Kozarju ob 25-letnici smrti več ...


 nedelja, 04.02.2024 - nedelja, 22.09.2024

Priprava na zakon 2024

V letu 2024 več ...


 četrtek, 22.02.2024 - petek, 03.05.2024

Trimesečni program za žalujoče

V Radencih od 22. februarja do 3. maja 2024 več ...


 četrtek, 28.03.2024 - nedelja, 31.03.2024

Škofova praznična bogoslužja v svetem tridnevju

v soboški stolnici več ...


 sobota, 06.04.2024

Ministrantski nogometni turnir

V soboto, 6. aprila 2024 več ...


 nedelja, 07.04.2024 - nedelja, 28.04.2024

Obletnica smrti B.s. Alojzija Kozarja

Letos obhajamo 25. obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja več ...


 sreda, 10.04.2024

Vrtec Lavra - vpis

Vrtec Lavra je katoliški vrtec s koncesijo in deluje na dveh lokacijah več ...


 sobota, 20.04.2024 - nedelja, 21.04.2024

Dekanijski molitveni shodi

za nove duhovne poklice več ...


 nedelja, 21.04.2024 - sobota, 21.12.2024

Halasovi shodi 2024

Halasovi romarski shodi v letu 2024 več ...


 sobota, 27.04.2024 - sobota, 31.08.2024

Grad - Molitveni shod

Molitveni shod po Medžugorski duhovnosti več ...

Celotni seznam napovedi