2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
VELIKA NOČ
nedelja, 12.04.2009
Stolni kaplan je zapel trikratno Alelujo, škof Turnšek je s kadilom izkazal čast Najsvetejšemu in ga ponesel v procesiji za kipom vstalega Kristusa.
Procesija se je napotila izpred stolne cerkve po Slomškovi ulici v mesto Murska Sobota.
Čez dobre pol ure se je procesija z Najsvetejšim in s kipom Vstalega vrnila v cerkev, kjer se je nadaljevala slovesna sveta maša ob prazniku Kristusoveca vstajenja, ki jo je vodil škof Turnšek.
V pridigi je škof med drugim poudaril, da nam velika noč sporoča, da je mogoče umreti iz ljubezni in zato vstati!
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Uvod v Očenaš: stolni kaplan Boris Tibaut >>>
Pozdrav miru: stolni župnik Ivan Krajnc >>>
Nagovor škofa msgr. dr. Marjana Turnška na veliko noč v murskosoboški stolnici.
12. april 2009 – velika noč, B
Šele ob veliki noči postane zares razvidno dogajanje, ki ga doživljamo ob božiču. Nič kaj posebno rojstvo otroka v hlevu dobi ves svoj pomen in razlago šele, ko tega istega otroka doživimo umirajočega na križu, za nas in za vse naše grehe, in ga po učencih nato doživimo kot Vstalega, zmagovalca nad smrtjo in grehom. V njem, zdaj to vemo, je Božje združeno s človeškim; Bog in človek sta v njem postala eno; človeška moč in človeška slabost sta privzeti v Božje in tako je človek dosegel večnost, nesmrtnost ... kljub vsemu, kar je počel in še počenja. Velika noč sporoča: Bog nas ljubi bolj, kot se mi sovražimo; On nam odpušča bolj milostno, kot mi očitamo sebi in drugim, ali kot nalagamo krivde sami sebi in drug drugemu ... Samo tisti, ki je vstal od mrtvih, lahko z močjo reče: »Tvoji grehi so ti odpuščeni!« Samo On, ki je ljubil do konca, lahko presenetljivo predlaga: »Ljubite svoje sovražnike in jih blagoslavljajte!« (prim. Mt 5,44).
Drugi odmev letošnje velike noči odmeva v gluhost in nemost izgube spomina ob odkritju novih pobitih v rovu sv. Barbare in drugod. Tudi če kdo ne bi želel, vendar v to grenko gluhoto zamolčanja zveni velikonočna »aleluja« svojo vsebino: mogoče je umreti tudi iz ljubezni in zato vstati! Vstali vstopa v to gluhost in nemost ter odpira grobove: ne samo za dostojen pokop, ampak za vstajenje. A želi vstopiti tudi v one še žive »grobove« in »rove«. Oni v rovih in grobovih so namreč svojo pot že prehodili. Velikonočni klic je pomenljiv in lahko osvobajajoč predvsem za nas »zunaj«. Na žalost ima človeška zgodovina veliko različnih krvnikov in žrtev. Današnji praznik nevsiljivo vabi in sporoča: pred Kristusovim križem in pred njegovim praznim grobom ni več delitve na leve in desne, niti po svetovnonazorski usmerjenosti, tam ni več možen kulturni boj; tam je le delitev glede na srce, ki sprejema Božjo zastonjsko usmiljeno ljubezen ali ne. To ni delitev, v katero bi razvrščali drug drugega, ampak delitev v katero vsak sam uvrsti le sebe. Zato je prav to prostor, kjer se morejo odrešujoče in spravno srečati tudi žrtve in rablji, da bi v moči Kristusove velike noči mogli upati na večno srečanje. Kolikšna je moč Božje usmiljene in odpuščajoče ljubezni, ki je sposobna krvnike in žrtve privesti do sprave v večnosti! Ni treba daleč v zgodovino starih civilizacij ali v daljno Srebrenico, da bi mogli dojeti to »norost« Božje ljubezni. Ostanimo kar doma: si lahko predstavljamo vstajenjsko spravljeno srečanje krvnikov in žrtev Hude jame pri Laškem ali onih v Rogu ali pri Urhu in na stotine drugih mestih po domovini?! Se lahko vživimo v vstajenjski objem staršev in njihovih splavljenih otrok?! Ali drugih na smrt sprtih ljudi!? Da, Božja odpuščajoča ljubezen je zmožna dati odgovor tudi na takšna nam nerešljiva vprašanja človeških usod.
Bratje in sestre, tudi letos je sporočilo Vstalega Kristusa glasno in jasno. Ne glede kako življenje zgleda na zunaj: tudi če samo vegetira, ali je še v danes večkrat samo navidezno varnem zavetju materinega telesa, tudi če je od bolezni do konca razjedeno … ga kristjani gledamo v luči vstajenja in poveličanja, kjer bo podobno Kristusovemu vstalemu telesu. Zato mu nikoli in nihče ne bi smel odreči spoštovanja in pravice do obstoja.
Velika noč je odgovor na brezizhodnost zla, ki ga ni treba dokazovati, ker je preveč občutena krutost vsakdana. In prav zato nas tudi letos velika noč kliče k življenju darovanja drug za drugega.