Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Trpljenje je zdravilno, nas napravi boljše: sočutnejše, prizanesljivejše, razumevajoče, odpornejše (kakor hrast v viharju)." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti so Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

VELIKI ČETRTEK – Krizmena sveta maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti

četrtek, 09.04.2009


Na veliki četrtek, 9. aprila, ko obhajamo praznik zadnje večerje se spomnimo še posebej, da je Jezus takrat postavil zakrament svetega reda oziroma mašniškega posvečenja in zakrament svete evharistije oziroma sveto mašo, ker je svojim učencem naročil, da naj to delajo v njegov spomin. Na ta dan škof zbere pri sveti daritvi vse duhovnike iz celotne škofije pri krizmeni sveti maši.
Krizmena sveta maša je bila ob 9. uri v stolni cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti.
Med sv. mašo so duhovniki obnovili duhovniške zaobljube, da bodo še naprej vztrajali na poti na katero jih je poklical Jezus Kristus.
Tudi verniki so obljubili, da bodo molili za škofa in duhovnike.
Škof je blagoslovil tudi krstno olje, olje za zakrament svetega bolniškega maziljenja in sveto krizmo, ki se uporablja pri sveti birmi, pri mašniškem posvečenju in tudi pri posvetitvi cerkva, oltarjev, kelihov, zvonov in še nekaterih drugih predmetov oziroma stvari.
Po sveti maši so se vsi skupaj srečali v dvorani veroučnih učilnic na skupni agape.

Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab

Galerija fotografij >>>

Uvod: Lojze Kozar >>>

Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>


Pridiga:

Dragi generalni vikar, voditelj pastoralne službe, dekani, duhovniki, diakona – iskreno vam čestitam ob »rojstnem dnevu« duhovništva; drage redovnice in redovniki, bogoslovci in semeniščniki, pastoralni sodelavci, dragi bratje in sestre – vam pa se zahvaljujem, da ste prišli kot zastopniki župnij h krizmeni maši in se pridružili naši zahvali!

Na veliki četrtek se zbrani pri krizmeni sveti maši verniki s svojimi duhovniki in s škofom najprej pridružimo Janezovi molitvi v Knjigi razodetja: »Njemu, ki nas ljubi in nas je opral naših grehov s svojo krvjo ter nas napravil za kraljestvo, duhovnike Bogu, svojemu Očetu: njemu slava in moč vekomaj. Amen!« (Raz 1,5-6). To molitev bomo danes v bogoslužju na tak ali drugačen način večkrat izrazili. Naj pride iz iskrenega in predanega srca! Iz srca povejmo, da verujemo, da nas Bog ljubi in nas je opral grehov s svojo krvjo. V tem trenutku se želimo močno zavesti dejstva, da nas je v svoji krvi opral zato, da bi »nas napravil za duhovnike Bogu, svojemu Očetu« (Raz 1,6). Ob blagoslovitvi krstnega olja se bomo zahvalili za neizbrisno znamenje skupnega duhovništva vseh, žensk in moških, ki nas usposablja, da je vsak dih našega življenja duhovniški; vsaka misel, beseda in vsako dejanje naj bi služila bogoslužju življenja, ki ga vsak kristjan obhaja vsak trenutek, ne glede kateri stan si je izbral. Ob posvetitvi svete krizme bomo slavili Gospoda, da z njo nadgrajuje krstno duhovništvo z posebno močjo Svetega Duha, ki vsakega birmanega usposobi za pričevalca z besedo in dejanjem sredi našega Bogu precej odtujenega sveta. Posebej pa bomo ob sveti krizmi izrazili hvaležnost za dar službenega duhovništva, ki smo ga zaradi Božje ljubezni do nas kot dar prejeli pri mašniškem posvečenju. In ko bomo molili blagoslov nad bolniškim oljem, bomo spet slavili Gospoda, da ni pozabil niti na bolezen v našem življenju in ko je posebej težka in nevarna za smrt, jo preko zakramenta svetega bolniškega maziljenja želi rešiti prekletstva in zla, ter jo dvigniti v svet prostor svoje dokončne daritve na križu, da postane posvečujoča in ne ponižujoča za človeško bivanje.

Dragi duhovniki in diakona, danes je še posebej naš dan. V duhu se postavimo v uro svojega mašniškega posvečenja: z duhovnimi čuti začutimo roke škofa posvečevalca na svojih glavah in vonj krizme, ki se dviguje z naših maziljenih rok! Takrat smo postali Gospodovi današnji apostoli in smo njegova današnja izbrana »druščina« murskosoboške škofije, ki si nas je izbral, da bi »bili z njim« (Mr 3,14). Ponovno bi vam rad, kot eden izmed njegovih, izpovedal globoko prizadetost ob Gospodovih besedah v tistem prvem velikem četrtku, ki jih je zapisal Luka: »Ko je prišla ura, je sedel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: 'Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo'« (Lk 22,14-15). Razumete, kaj si je Jezus tako srčno želel? Takrat je pri mizi postavil sveto evharistijo, ki je bila vnaprejšnja prisotnost njegove smrtne agonije, smrti na križu in vstajenja. To si je srčno želel! Torej za svoje učence trpeti in umreti, da bi jim omogočil pasho, prehod k Očetu. Rotim vas, bratje, da nikoli v duhu ne zapuščamo te njegove ure. Kadarkoli se vživljam v to njegovo srčno željo – željo ljubezni do konca, me prevzame njegovo čisto hrepenenje po trpeti in umreti za ljudi. Usodna privlačnost agapične drže Bogočloveka me priteguje bolj od vsega. Čeprav me je strah in se tudi izmikam, moram priznati, da česa bolj privlačnega še nisem doživel. In ko se je prvič zakramentalno v prvi evharistiji ponavzočila njegova smrt, jo je želel deliti in doživljati v krogu svojih prijateljev, saj jih drugi dan, ko se je ista resničnost zgodila tudi zgodovinsko, ni bilo v bližini, ker so zbežali. A jih je kljub temu takrat preustvaril v duhovnike, ki bodo to obhajali v njegov spomin vso zgodovino. Kako se je moral počutiti, ko je čez nekaj trenutkov, ko se je v kruhu že razdelil mednje, dojel, da se sploh ne zavedajo, pri čem so udeleženi? Ukvarjali so se s tem, kdo med njimi je največji (prim. Lk 22,24): On sam v evharistični resničnosti smrtne agonije in daritve življenja, oni pa v egoističnem prepiru o svoji pomembnosti. A vendar je želel to »velikonočno jagnje« jesti z njimi. Zares jih je moral imeti rad, takšne kot so bili! In ker se tudi nam dogajajo podobne stvari, dragi bratje, lahko v tem vidimo našo rešitev. Kljub vsemu nas ima neizmerno rad in nam podarja moč svojega duhovništva in nas želi imeti ob sebi pri vsakem obhajanju svete maše – svoje smrti in vstajenja. Kot sveti Pavel smo njegove priče, ker ga vsak dan srečamo kot Križanega in kot Vstalega pri sveti maši.
Kljub temu, da živimo v jubilejnem Pavlovem letu in da smo v pastorali letos še posebej zazrti v nosilce pastorale mladih, kar ste v veliki meri prav vi, dragi duhovniki in diakona ter drage redovnice, in da že nekako vstopamo v leto evharistije v pripravi na slovenski evharistični kongres, želim vseeno že letos ob velikem četrtku izpostaviti namen svetega očeta Benedikta XVI., da na praznik Srca Jezusovega, ki je tudi svetovni dan duhovniškega posvečenja, razglasi »leto duhovništva« ob 150-letnici smrti arškega župnika sv. Janeza Vianeja. Sveti oče želi s tem letom poudarjeno pokazati na pomembno vlogo in poslanstvo duhovnika v Cerkvi in v sodobni družbi. Seveda ima v mislih duhovnika, ki s svojo duhovniško zvestobo seva v svet Kristusovo zvestobo do sodobnega človeka, ki, bolj kot je odtujen Kristusu, bolj potrebuje dokaz njegove zvestobe. In ta »dokaz« smo na viden način duhovniki. Da to res lahko smo, poudarja papež pomembno vlogo trajnega duhovnikovega oblikovanja. V našem duhovniškem življenju mora priti do izraza, da se naša evangelizacijska naloga razlikuje od krstne in birmanske ne le po stopnji, ampak po bistvu, po ontološki osnovi podobnosti s Kristusom. Naše duhovništvo korenini v Kristusu-Glavi Cerkve in nosi v sebi srčno in popolno priličenje Kristusu predvsem v njegovem »apostolskem načinu življenja«. Kar vključuje intenzivno duhovno življenje, tisti »novi stil življenja«, ki ga je pričel Gospod sam in so ga nadaljevali apostoli s Pavlom vred. Polaganje rok apostolov posreduje najprej dar duhovniškega samskega načina življenja, ki ga verniki vidijo in se ob njem navdihujejo za zvestobo Bogu. Papež poudarja, da, čeprav nam teologija pravi, da moralnost delivca ne vpliva na veljavnost zakramentov (v dobro vernikov namreč), to ne zmanjšuje nujnosti teženja duhovnika k moralni popolnosti, ki mora prebivati v srcu vsakega avtentičnega duhovnika in bogoslovca. Čeprav je zaradi slabosti ne moremo vedno dosegati, je ne smemo zavreči kot teženje in hrepenenje, ki ga Gospod lahko izpolni. Kajti od tega teženja k duhovni popolnosti je v veliki meri odvisna rodovitnost duhovnikovega služenja.
Zato vas ponovno, dragi duhovniki, diakona in bogoslovci, ko se vam iskreno zahvaljujem za vaše služenje v naši škofiji, v Kristusovem imenu in imenu Cerkve vabim, da po Pavlovem opominu obnovite svojo prvotno gorečnost. Obiskujte vernike, potrjujte ljudi v veri, upanju in ljubezni. Organizirajte si delo in življenje tako, da bo ob vas kot središču raslo župnijsko jedro, ki bo vedno bolj sposobno nove evangelizacije. Samo vaša gorečnost more vneti druge! Organizirajte si čas tako, da boste imeli čas za bistveno, za evangeljske odnose z ljudmi – ti so »bistveno«. Hkrati pa si moramo prav vsi vzeti čas tudi za našo še vedno mlado škofijo. Čutiti morate z njo, se odzivati in sodelovati v škofijskih in dekanijskih organih ter v njih in preko njih uresničevati škofijo. Škofija smo mi! In samo od tebe in mene, dragi brat, je odvisno, kako živi in bo živela. Ne moremo se več zanašati na druge! Vsak trenutek in napor, ki ga vključite v skupno delo, se trideseterno, šestdeseterno ali stoterno pomnoži! V to moramo vsak dan bolj verjeti. Kvaliteta našega skupnega delovanja je odvisna od kvalitetnega sodelovanja in odzivanja vsakega izmed nas.
S tem vabilom vas kličem k letošnji obnovitvi duhovniških obljub, v moči katere se naj poživi v nas vseh prvotna gorečnost!
Vas, dragi verniki laiki, pa vabim k redni molitvi za našo zvestobo in svetost!
Amen!

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...

Celotni seznam napovedi