Pridiga v Veliki Polani

ŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE, Velika Polana, 11. september 2010

Spoštovani sobratje duhovniki, redovniki, sestre  redovnice, bogoslovci, ministranti, dragi bratje in sestre!

     Cerkev v Sloveniji obhaja danes škofijski molitveni dan za nove duhovne poklice in za svetost in stanovitnost poklicanih. V vseh naših škofijah danes molimo v ta namen pod geslom: »Nosite bremena drug drugemu!« Tudi v naši škofiji smo se danes zbrali tu v župnijski cerkvi Srca Jezusovega v Veliki Polani in molimo v ta namen. Tako smo povezani z vsemi molivci za duhovne poklice v naših škofijah. Pred sveto mašo smo opravili molitveno uro za nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice.
     Danes smo duhovno združeni med seboj v molitvi za mlade, ki se odločajo pri izbiri poklica tudi v hoji za Kristusom v duhovnem poklicu. Prav tako molimo za vse, ki so si izbrali Kristusa za cilj svojega življenja, da bi mu zvesto služili in ostali stanovitni v poklicu. Tudi naše žrtve so potrebne in se tako žrtvujemo v ta namen. Bogu se zahvalimo za svojo poklicanost v duhovni poklic, za dva nova bogoslovca naše škofije iz župnije Lendava in Gornja Radgona ter za številne molivce za duhovne poklice.

Nagovarja nas današnja Božja beseda. Evharistija nas povezuje v eno. Kristusovo telo in kri sta za nas duhovna hrana in pijača. Še posebej to čutimo vsi, ki smo šli za Gospodom. Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo; vsi smo namreč deležni enega kruha. Samo z duhovno hrano v živem kruhu iz nebes lahko ohranjamo duhovni poklic. Apostol Pavel pravi svojim vernikom v Korintu: »Ljubi moji, bežite od malikovanja! Nočem, da bi postajali družabniki hudih duhov«. Naša odločitev za Gospoda mora biti odločna in premočrtna. Samo tisti, ki ima čisto srce, išče in hrepeni po Gospodu. Zavrača vse, kar ga oddaljuje od Boga. Mnogi mladi se znajdejo v vrtincu življenja. Njihova mladostna duhovna usmerjenost jih vodi h Kristusu, odločajo se zanj, toda če niso dovolj trdni v veri, se znajdejo na razpotju življenja in se oddaljijo od duhovnega poklica.
     V evangeliju nam govori Jezus o drevesu. Drevo, ki rodi slab sad, ni dobro in drevo, ki rodi dober sad ni slabo. Kajti vsako drevo se spozna po sadu. Kakšno je drevo naše duhovne poklicanosti? Ko smo se odločili za duhovni poklic, smo na Božjem vrtu zasadili drevo zvestobe Kristusu. V začetku je bilo nebogljeno, rabili smo oporo, da ga veter ni izruval, ali ga nagnil k tlom. Drevo našega duhovnega poklica se je v vsej lepoti razcvetelo kot pomladansko sadno drevje. Vendar ta pomladni cvet našega poklica še ni rodil sadu. Potrebna mu je bila naša prizadevnost in povezanost s Kristusom, da se oblikoval v sad, ki raste in se razvija v zrelost. Kakšno je drevo našega duhovnega poklica? Kakšne sadove prinaša, dobre ali slabe? Ali smo se kdaj vprašali in odgovorili na to vprašanje? Smo vse svoje moči dali na razpolago Gospodu, da bomo v povezanosti z Njim obrodili bogate sadove. Če se bomo z vsem srcem znova in znova posvetili Bogu, bomo zares srečni v poklicu. Služimo Kristusu z nedeljenim srcem!
     Gospod nam pravi: Vsak kdor prihaja k meni in posluša moje besede in jih spolnjuje, je podoben človeku, ki si je postavil hišo na trdno skalo, ki je noben vihar ali povodenj ne more omajati. Ali nam Božja beseda pomaga pri vztrajnosti in odločnosti v služenju Gospodu? Božja beseda pri sveti maši, v osebnem duhovnem branju, v redovnih skupnostih ter meditacija naj nam bo trdna opora služenja Kristusu v naših bratih in sestrah. Duhovno tako obogateni, bomo lahko nosili bremena drug drugega.
     Zbrani smo v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega, kjer je kot prvi tukajšnji župnik deloval Božji služabnik Danijel Halas. Kot mlad duhovnik se je popolnoma izročil Bogu. Kot kaplan je deloval v Ljutomeru in nato na dvojezični župniji v Lendavi, kjer je veliko molil in delal za duhovne poklice. Kot župnik tu v Veliki Polani se je žrtvoval za svoje vernike. Posebej je mislil na mladino, saj je ustanovil Marijino družbo in tako mlade obvaroval sovražnega vpliva tistih, ki so jih hoteli odvrniti od Boga in vere. Tako je nosil  bremena mladih, ki so imeli v njem dobrega pastirja. Kolikokrat je klečal tu pred Najsvetejšim in prosil zanje. Nosil je breme ječe v Budimpešti, kjer je prav tako bil v molitvi povezan s svojimi verniki. Ko se je vrnil iz zapora, so ga pričakali kot svojega pastirja in voditelja. Nosil je bremena zakonskih in družinskih mož, žena, očetov in mater ter ostarelih vernikov.
     Nosil je tudi bremena tistih, ki so hoteli mlade odvrniti od prave poti življenja. To je bila njegova žrtev in življenjska daritev, ki se je razdala do mučeniške smrti in je v njegovi  župniji dala tudi duhovne poklice. Nosil je bremena sester redovnic, ki jim je bil duhovni voditelj in spovednik. Bil je v neprestani nevarnosti za življenje, saj so mu obljubili, da ga bodo umorili. Lahko bi se umaknil na varno, toda ostal je pri svojih vernikih. mladim je dejal: Vi boste dočakali svobodo, jaz je ne bom dočakal. Šele šest let je bil tukaj župnik in komaj 37 let je bil star je bil umorjen in vržen v reko Muro. Po treh dneh so ga našli in pokopali na tukajšnjem pokopališču, kjer čaka dan vstajenja. Svojo zvestobo v duhovnem poklicu je izpričal z mučeniško smrtjo. Duhovnik – mučenec, kakšen izziv je to za vse nas, duhovnike, redovnike, redovnice, bogoslovce in vse, ki stopajo na pot za Gospodom.
     Božji služabnik Danijel Halas nam je svetel zgled našega duhovnega poklica. Pokazal nam je vztrajnost in zvestobo služenja Gospodu z veseljem in vsem srcem. Kakor je on nosil bremena svojih vernikov, tako nosimo tudi mi bremena drug drugemu. Pomagajmo nositi bremena odgovornosti našemu gospodu škofu Petru, ki je včeraj obhajal četrto obletnico škofovskega posvečenja, duhovniki in redovniki pomagajmo nositi bremena drug drugemu, še posebej tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Dopustimo tudi, da nam drugi pomagajo nositi naša bremena in ne odklanjamo njihove pomoči. Pomagajmo nositi bremena našim vernikom, sestre redovnice svojim sosestram v redovnih skupnostih. Lajšajmo bremena drug drugemu in molimo drug za drugega, še posebej za nove duhovne poklice in za svetost in stanovitnost že poklicanih. Amen.

msgr. Franc Režonja, generalni vikar