ČARNA MURA 2007 - Veržej

V salezijanskem zavodu Veržej se je na prvo junijsko soboto odvil 6. OTROŠKI FESTIVAL z naslovom Čarna Mura. Letos so organizatorji želeli otrokom, mladim animatorjem in vsem udeležencem podati sporočilo veselja, predvsem ali pa začenši od veselja do življenja. ŽIVIMO VESELO se glasi letošnje geslo. To smo brali na rumenih majicah animatorjev, na rumenih dežnikih, ki so jih vsi dobili, predvsem pa smo o veselju na Čarni prireditvi brali z vseh obrazov.

Veselja je danes vse manj, vsaj tistega pravega. O tem je razmišljal tudi vrhovni predstojnik Salezijanske družine v svojem letnem vezilu in v njem posredoval pomenljivo zgodbo o tem, kako lahko črne dežnike turobnosti spremenimo v rumene dežnike veselja. Tako je letošnja Čarna Mura potekala v znamenju rumenega dežnika. Zjutraj so na prizorišče prvi prispeli animatorji in njihovi voditelji. Prav kot don Bosko, ki je mlade vedno pričakal in sprejel. Kmalu po 9. uri je bil uraden začetek z molitvijo, navodili in s predstavo čarovnika Tonija z Bleda. Nato je sledilo tisoč in ena delavnica na treh brodovih, kamor so otroke razporejali voditelji – brodarji. Ob 12h molitev Angel Gospodov in malica, nato pa še ena runda ustvarjalnih dejavnosti. Ob 15. uri se je vsa množica zgrnila v župnijsko cerkev in jo dodobra napolnila in – pomladila. Kako lepa je cerkev, ko je polna življenja! Maševal je domači škof msgr. dr. Marjan Turnšek, ki se je v pridigi z otroki pogovarjal o veselju. Veseli smo, da smo skupaj, so ugotavljali, najgloblji razlog za veselje pa je dejstvo, da ima Jezus otroke zelo zelo rad. V evangeliju je to jasno zapisano in to doživljamo vedno znova. Škof Marjan je nato razložil, kako lahko uresničimo naročilo sv. Pavla: VEDNO SE VESELITE! Žarki veselja posijejo v naša srca, ko Jezusu pripovedujemo ne le o naših uspehih, ampak tudi o naši žalosti, jezi, težavah in stiskah. Veseli smo, ko so lepe naše misli, lepe naše besede in lepa naša dejanja. Naše veselje je tedaj podobno japonskemu cvetu, ki se počasi odpira in dolgo dehti. Drugačno in večkrat puhlo pa je hrupno veseljačenje, ki mu pravimo šampanjsko veselje in nima blagodejnih učinkov. Evharistično daritev je polepšala pesem pod vodstvom p. Janeza Ferleža, njegovih spremljevalk in kitare. Eden najlepših trenutkov pa je bil takrat, ko smo v zahvalo in pozdrav škofu Marjanu ob koncu maše vsi hkrati odprli rumeni dežnik. Začutili smo se kot ena sama velika vesela družina!
Podoben otroški festival se je na isti dan in z isto vsebino odvil tudi v Ljubljani na Rakovniku, le da tam ne z imenom Čarna Mura, ampak je Čarno jezero. Na jesen pričakujemo še eno izvedbo: Čarno morje v Ankaranu. Bog daj, da bi bili tudi zaradi čarnih prireditev vsi bolj veseli!