| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
KAREL LWANGA IN ...
03.06.
Papež Pavel VI. je med tretjim zasedanjem drugega vatikanskega koncila (oktober 1964) razglasil za svetnike Karla Lwanga in njegove tovariše iz Ugande.
V afriško državo Ugando so kot prvi oznanjevalci evangelija prišli beli očetje leta 1879. Najprej so bili lepo sprejeti, toda čez tri leta so morali deželo zapustiti zaradi arabskih trgovcev, ki so nahujskali kralja Mtesa zoper nje. Njegov naslednik, mladi kralj Mwanga jih je poklical nazaj. Nekatere kristjane je povabil celo na svoj dvor in jim zaupal visoke službe. Med njimi sta bila dvorni upravitelj Jožef Mkasa in poveljnik kraljeve straže Andrej Kwanga. Ta dva sta odkrila zaroto proti kralju, ki jo je vodil najvišji državni uradnik Katikiro. Zaslužil si je smrtno kazen, a so mu jo spregledali in tudi službo je ohranil. Maščeval se jim je tako, da jih je sam razglasil za izdajalce.
Kakiro je znal pridobiti na svojo stran mladega kralja in začelo se je pobijanje kristjanov, najprej so ubili anglikanskega škofa in njegove sodelavce. Pričela se je čistka na dvoru. Tako se je nekega dne kralj odločil, da jih postavi v vrsto in jih vprašal, kdo izmed moli. Najprej je stopil iz vrste Karel Lwanga, predstojnik dvornih pažev, za njim pa je šlo še 15 drugih. Poln sovraštva je kralj odredil, da bodo usmrčeni. Sežgali so jih, najprej pa so sežgali Karla Lwanga.
Vseh ugandskih mučencev je dvaindvajset. Za blažene jih že poprej razglasil papež Benedikt XV. leta 1920, za svetnike pa papež Pavel VI. leta 1964.
V afriško državo Ugando so kot prvi oznanjevalci evangelija prišli beli očetje leta 1879. Najprej so bili lepo sprejeti, toda čez tri leta so morali deželo zapustiti zaradi arabskih trgovcev, ki so nahujskali kralja Mtesa zoper nje. Njegov naslednik, mladi kralj Mwanga jih je poklical nazaj. Nekatere kristjane je povabil celo na svoj dvor in jim zaupal visoke službe. Med njimi sta bila dvorni upravitelj Jožef Mkasa in poveljnik kraljeve straže Andrej Kwanga. Ta dva sta odkrila zaroto proti kralju, ki jo je vodil najvišji državni uradnik Katikiro. Zaslužil si je smrtno kazen, a so mu jo spregledali in tudi službo je ohranil. Maščeval se jim je tako, da jih je sam razglasil za izdajalce.
Kakiro je znal pridobiti na svojo stran mladega kralja in začelo se je pobijanje kristjanov, najprej so ubili anglikanskega škofa in njegove sodelavce. Pričela se je čistka na dvoru. Tako se je nekega dne kralj odločil, da jih postavi v vrsto in jih vprašal, kdo izmed moli. Najprej je stopil iz vrste Karel Lwanga, predstojnik dvornih pažev, za njim pa je šlo še 15 drugih. Poln sovraštva je kralj odredil, da bodo usmrčeni. Sežgali so jih, najprej pa so sežgali Karla Lwanga.
Vseh ugandskih mučencev je dvaindvajset. Za blažene jih že poprej razglasil papež Benedikt XV. leta 1920, za svetnike pa papež Pavel VI. leta 1964.
