Postni čas nas je pripeljal do velikonočnih praznikov. Mnogi ste zase ali po družinah resno zastavili korake do odpovedi ali posta v rečeh, ki vam dosti pomenijo, za očiščenje duha v sebi. Da bi postali Božje ljudstvo, so Izraelci morali iz egiptovskega suženjstva v obljubljeno deželo potovati štirideset let skozi puščavo. V postnih dneh so bile župnijske cerkve kraji zbranosti in molitve. To so bili dragoceni trenutki zbliževanja z Bogom. Še posebej je bila pomenljiva pobožnost križevega pota, ki ste jo molili ob sredah, petkih in nedeljah. Ta molitev daje spoznanje, da trpljenje nikomur ne prizanaša. Niti Božji Sin se mu ni izognil. Ob premišljevanju poslednjih trenutkov Jezusovega življenja ste lahko doživljali tudi svoje padce in vstajanja. Dobra dela so vas usposabljala za prenašanje bremena drug drugega. Mogoče še niste okusili duhovnih učinkov posta in molitve. Gotovo pa je, da ste si s tem osvobodili srce za ljubezen. Zaradi ljubezni je Jezus dopustil, da so ga bičali in križali. Zaradi ljubezni je vstal od mrtvih. Zaradi ljubezni nam je poslal Svetega Duha. Mnogim se bo to zdelo preveč preprosto, nič kaj spektakularno. Prav v ljubezni je rešitev tolikih problemov, ki se vsak dan vrivajo v družine, tovarne, da razdirajo zakone, uničujejo prijateljstva ter jemljejo službe. Ljubezen je sad velike noči. Tam, kjer je tema obupa, ljubezen prižiga luč upanja, preganja žalost in prinaša veselje. Vemo, da problemi so in z njimi se je potrebno soočiti. Vseeno pa moramo verovati, da Bog je ljubezen. On nam kaže smer po poti, ki vodi v življenje. V tej smeri, dragi bratje in sestre, vam želim blagoslovljene in vesele velikonočne praznike.
+ dr. Peter Štumpf
soboški škof
