Škofov nagovor ob prazniku svečnice

Praznik svečnice ali praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik judovske tradicije, ki hoče iztrgati dojenčka iz izgubljenosti brez narodnega značaja in ga usidrati v Izvoljen narod ali Božje ljudstvo. Jezus je tako bil tudi od templja priznan in sprejet kot Jud, ki bo vzgojen v postavi starozaveznih očakov in v navadah njegove družine. Pripadnost človeka nekomu je nujna za njegov obstoj in razvoj. Če nikomur ne pripadaš, ne moreš preživeti. Vendar pripadnost je značilna tudi za živali. Tudi živali pripadajo svojim vrstam in svoji čredi. Nasprotne vrste se izključujejo in celo uničujejo. Tej nagonski logiki lahko hitro zapademo tudi ljudje. Kdor ni član moje rase ali moje vere, naroda kulture in navad, ne spada k meni.

Jezus je prišel, da bi nam kot Jud prinesel državljanstvo Božjega kraljestva. Starček Simeon je to napovedal: ?Moje oči so videle zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela tvojega ljudstva? (Lk 2, 30-32).  Izrael je postal izvoljen narod zaradi Jezusa in ni imel nobene zasluge za ta privilegij. Gre za Božjo izbiro, ki je povsem svobodna in nam nerazumljiva. Jezus je na križu vse rase in narode pritegnil k sebi. In prav takrat je postal takšno pohujšanje najprej za svoj narod, da se je povsem uresničila Simeonova prerokba: ?Ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo? (Lk 2, 34). ...