Naši koraki čez peti zlati most

nedelja, 12.05.2019

Na četrto velikonočno nedeljo, 12. maja 2019, se je po župnijah soboške škofije nadaljevalo obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Duhovniki so vernike nagovorili pri vseh svetih mašah na temo: Skupaj čez peti zlati most: Bakovci - Vučja vas. Ta zlati most nas želi spomniti na naše cerkve, kjer nas čaka vstali Kristus. Cerkve so znamenja, da je Bog med nami. So znamenje, da cesta našega življenja nekam pelje. Ne v smrti, temveč v življenje. To nam zagotavlja Jezus Kristus, ki je rekel o svojih ovcah, torej o nas: »Dajem jim večno življenje.« Jn 10,38 Na četrto velikonočno nedeljo, smo potovali čez peti zlati most in Boga prosili, da bi pod Marijinim varstvom potovali proti večni domovini.

Skupaj čez peti zlati most: Bakovci - Vučja vas

Četrta velikonočna nedelja – 12. maj 2019

Uvod v mašo:

Četrta velikonočna nedelja usmerja naš pogled k vstalemu Kristusu. Ker pa smo v mesecu maju, se z zaupanjem oziramo tudi k nebeški Materi Mariji. Jezus nas rešuje greha in vsakega zla, Marija pa nam s svojo materinsko priprošnjo pomaga, da na poti ne omagamo, da nas sodobni svet s svojimi mamljivimi ponudbami ne posrka vase. Če smo popustili slabim vplivom, če smo kar koli slabega mislili, govorili ali delali, priznajmo in obžalujemo svoje grehe.

Nagovor:

Danes bomo švignili čez peti most. To je avtocestni most med Bakovci in Vučjo vasjo. Ali med Mursko Soboto in Mariborom, saj po avtocesti skoraj v hipu in z lahkoto premagamo velike razdalje. In običajno je avtocesta speljana tako, da ne vidimo lepot in značilnosti krajev, skozi katere potujemo.

Danes želimo imeti odpre oči. Želimo opaziti, kaj vse je postavljeno na peti zlati most. Ko se peljemo čez avtocestni most, skoraj ne opazimo, da pod nami ni zemlje, da cesta sloni na betonskih stebrih. Vidimo le drevesa levo in desno, ki rastejo iz večjih globin, kakor smo običajno vajeni. Ne vidimo, da smo dvignjeni nad zemljo, da široka in v lahnem loku speljana cesta sloni na betonskih stebrih.

Podobno velja za naše življenjsko potovanje. Ne vidimo vsega. Ne vidimo svojih temeljev. Ne vidimo, kdo vse in kaj vse nam omogoča življenje. Zato je primerno, da se kdaj tudi zaustavimo, na primer na počivališču pri Murski Soboti ali pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Primerno je tudi, da se kdaj pa kdaj zaustavimo v drugačnih počivališčih, v tistih, ki so jih naši predniki zgradili pred več sto leti ali kasneje in jim pravimo cerkve.

Oddih, duhovno okrepčilo nam ponuja cerkev Marije Vnebovzete v Turnišču, kjer že 750 let Marija govori, da je pri svojem Sinu Jezusu v nebesih, pa vendar je blizu tudi nam. Enako nam Marija že več stoletij govori v Apačah in pri Gradu. Duhovno okrepčilo nam že nekaj stoletij ponujata cerkvi pri Nedeli v Gornjih Petrovcih in pri Mali Nedelji, krajši čas pa tudi v Odrancih, kjer nam Bog govori kot Oče, kot Sin in kot Sveti Duh. Duhovno okrepčilo nam ponuja starodavna cerkev svetega Martina v Martjancih s svojo upodobljeno zgodbo o velikem dobrotniku svetem Martinu. Svoja vrata za naše duhovno okrepčilo odpirajo cerkve svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru, svetega Nikolaja v Murski Soboti, svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi, svete Marija Magdalene na Kapeli, … in seveda tudi naša cerkev.

Te in še druge cerkve v krajih naše škofije so znamenja, da je Bog med nami. So znamenje, da cesta našega življenja nekam pelje. Ne v smrt, temveč v življenje. To nam zagotavlja Jezus Kristus, ki je rekel o svojih ovcah, torej o nas: »Dajem jim večno življenje.« Jn 10,38

To je popotnica, to je duhovno okrepčilo, ki ga prejemamo v naših cerkvah, ki so ga delili oznanjevalci pred nami. Čez peti zlati most je razpet transparent z napisom: »Dajem vam večno življenje.« In na petem zlatem mostu stojijo ljudje, ki so to resnico oznanjali, zanjo živeli in so je zdaj tudi deležni.

»Bog vsakega človeka neizmerno ljubi. Vsakega človeka brez razlike bi rad zveličal, bi ga rad pripeljal v nebesa. Zato ga je ustvaril. To je človekov končni cilj.« Teh besed Božji služabnik Danijel Halas ni samo oznanjal, po njih je tudi usmerjal svoje življenje, v smer nebes je vedno hodil, tudi tisti zadnji dan svojega zemeljskega življenja na Hotizi, ko je dokončno spoznal Božjo ljubezen.

Božji služabnik Alojzij Kozar pa nas sprašuje: »Kaj vse bi človek storil, če bi mogel življenje podaljšati na 5000 let! In kaj storimo zdaj, ko si ga lahko podaljšamo za vso večnost?«

Vožnja čez avtocestni most nam omogoča hitro potovanje po domovini in v svet. Po treh urah vožnje smo pri slovenskem morju. Dodamo še nekaj ur vožnje, pa lahko prispemo v Nemčijo, v Francijo, v Grčijo ali drugam. Poti v svet so odprte, potrebna pa je naša odločitev, potreben je napor, da sedimo v avtomobilu ali avtobusu.

Tudi za potovanje v večnost je potrebna odločitev in je potreben napor. Prvo odločitev so sprejeli naši starši, ko so nas dali krstiti. A to še ni dovolj. Vedno znova moramo potrjevati to odločitev, delati potrebno korake v smer večnosti.

Pomembne odločitve so pred sto leti naredili tudi naši narodni in verski voditelji: dr. Franc Ivanocy, Jožef Klekl st., dr. Franc Kovačič, dr. Matija Slavič in številni drugi. Brez njihove trdne zasidranosti v zemljo slovenstva in v krščanske vrednote ne bi imeli današnje domovine Slovenije in vprašljiva bi bila tudi naša vera. Hvaležni smo Bogu za te in številne druge ljudi, ki zaradi svoje vere v večno življenje trdno stojijo na petem zlatem mostu in nas vabijo, da jim sledimo, da spoštujemo in ljubimo svojo domovino, da ohranjamo vero v Jezusa Kristusa. Če tudi mi stopamo na zlati most vere in ljubezni do domovine, nam Jezus zagotavlja: »Nihče vas ne bo iztrgal iz moje roke.«

Prošnje vernikov:

Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo, da bi pod Marijinim varstvom potovali proti večni domovini.

Pesem: Skupaj čez zlati most

Čez peti most zdaj gremo mi,
tja v večnost vodijo poti.
O tem nam cerkve govore,
v njih verniki Boga slave.

Čez zlati most zdaj gremo vsi,
do Njega, ki zares živi,
da dal nam bo sto novih let,
v nebesih večno z Njim živet.

Več na povezavi: Skupaj čez zlati most

Ankete

Kako je naslov 2. knjige za vse generacije o B.s. Alojziju Kozarju?
Neuničljivo upanje	2	33%
Župnik neuničljivega upanja	4	66%
Srebrni deček	0	0%
Zlati pastir	0	0%
Srebrni junak	0	0%
V nebo	0	0%
Goreč dušni pastir	0	0%
Skupaj glasov:	6

Ostale ankete