Utemeljitev misijona soboške škofije

Spoštovani duhovniki, bogoslovci, redovnice in redovniki, spoštovani verni laiki in vsi ljudje dobre volje!
Soboška škofija bo kmalu stara deset let. V tem času se je nekako ustalila v pomurskem prostoru. Strukture, pastorala in duhovna smer so dobro začrtane. A to še ni dovolj. Kakor na ravni župnije, tako je tudi na ravni škofije vsakih deset let potreben misijon. Časi se hitro spreminjajo. Tradicionalna vera zahteva podporo osebne vere. Od objave škofijskega misijona za leto 2016 so minila že dobra tri leta. Mnogo pogovorov, analiz, načrtovanj je bilo opravljenih. Lani sem vam za postni čas napisal o misijonu pismo: H komu naj gremo? V pismu sem povabil vse stanove, naj razmišljajo o svojem odnosu do Kristusa, ki trka na vrata srca vsakega človeka. Po cerkvah smo pričeli moliti za misijon. Nekatere župnije so izobesile plakate, ki opominjajo na ta dogodek. Vse skupaj pa le ne bo tako preprosto, kot smo v začetku mislili. Sekularizem ali posvetnost se v Pomurju tako močno krepi, da je nemogoče slediti hitrosti bežanja ljudi stran od Boga in Cerkve. Popolna brezbrižnost do vere in krščanskih vrednot postaja že statusni simbol mladih in mnogih njihovih staršev. Ko vstopam v cerkve, opažam večinoma starejše ljudi. Poskušam si dati odgovor na vprašanji: Kje je vzrok? Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so nekoč bili med najbolj vernim ljudstvom v Sloveniji? Odgovor je kompleksen. Ugotavljam predvsem dvoje:

Zakaj škofijski misijon - celoten zapis

Za otroke gre

Pismo škofa

+ Peter Štumpf
škof