Ljubljana: Posebna nagrada TF Andreju Lažeta

ponedeljek, 02.03.2015

Andrej Lažeta, diakon murskosoboške škofije je na letošnji Tomaževi proslavi v Ljubljani prejel posebno nagrado Teološke fakultete za poseben dosežek na področju dogmatike za diplomsko delo z naslovom Posvetitev Mariji v spisih dr. Antona Strleta

Diplomsko delo obravnava ?Posvetitev Mariji v spisih prof. dr. Antona Strleta?.

Dr. Anton Strle (1915-2003), svetniški duhovnik, svetovno znani profesor sv. teologije, ki ga izredno ceni tudi zaslužni papež Benedikt XVI, iskani spovednik ter eden največjih Slovencev 20. stoletja, kar v sedemindvajsetih svojih spisih spregovori o posvetitvi Mariji. Njegova teološka misel o tej temi je izredno široka, globoka in domišljena. Pri razlaganju posvetitve Mariji ostaja dosledno zvest resnici, Svetemu pismu, cerkvenemu učiteljstvu in izročilu Cerkve ter velikim duhovnim učiteljem. Ob prebiranju teoloških, zlasti marioloških spisov prof. dr. Antona Strleta bralec začuti njegovo izredno poznavanje teologije. Zato je izbrana tematika kristjanove posvetitve Mariji res ukoreninjena v dogmatični in tudi liturgični, duhovni in pastoralni teologiji. Prof. Strle je seveda najprej sam živel iz osebne posvetitve Mariji, zato v svojem pisanju nikoli ne zaide v abstrakcije, ampak ostaja po večini razumljiv tudi preprostim bralcem, kar je posebej razvidno iz njegovih člankov v velikem delu ?Leto svetnikov?, kjer najtežje teološke teme razlaga mojstrsko poljudno. Strletove predstavitve Gospodovih in Marijinih praznikov v cerkvenem letu so ?srčika? njegove teologije.

V svojih spisih o posvetitvi Mariji ob mnogih drugih avtorjih prof. Strle najpogosteje navaja sv. Ludvika M. Grigniona de Montfort  in sv. papeža Janeza Pavla II.. Poljskega papeža Karla Wojtyło skupaj z njegovim rojakom sv. Maksimilijanom Kolbejem prikazuje kot zgled življenja iz posvetitve Mariji. Poleg tega oriše tudi slovenskega mučenca bl. Alojzija Grozdeta, ki je ves gorel za Marijo in je dosegel venec mučeništva kot apostol Marijinega češčenja. Brez Strleta ne bi bilo Grozdeta.

V svojih spisih o posvetitvi Mariji dr. Strle posebej naglaša ?svobodo Božjih otrok?, saj posvetitev Mariji izvaja iz ?Marijinega duhovnega materinstva? in iz njenega ?kraljevanja?. Posvetitev Mariji bralcem svojih spisov priporoča kot veliko pomoč za sveto življenje in spoznavanje edinega Odrešenika Jezusa Kristusa.

Iz spisov dr. Antona Strleta je razvidno tudi njegovo duhovno življenje, ki ga je posvetitev Mariji povsem zaznamovala. Vidno je, da je v življenju vedno združeval sveto ali klečečo teologijo z nadvse požrtvovalnim profesorskim in dušnopastirskim služenjem. Moč za svoje veliko življenjsko delo je zajemal iz posvetitve Mariji, kar se je odražalo v redni vsakodnevni meditaciji, molitvi rožnega venca ter obhajanju dveh glavnih zakramentov: svete evharistije in svete spovedi. Njegovi spisi bralcu tako znatno pripomorejo k poznavanju zdravega krščanskega nauka in k dobremu krščanskemu življenju.

V času priprave na škofijski misijon bi nam prav gotovo vsaka topla in prisrčna pobožnost do Matere Božje pomagala odpreti vrata Kristusu. Marija je vrata, skozi katera je Kristus stopil iz nebes na zemljo; edini Kristus ? Odrešenik, ki ga poznamo, pa je vedno in povsod Marijin Sin. Prosimo jo da odpre naša vrata Kristusu, posebno s posvetitvijo njenemu brezmadežnemu srcu. Posvetitev Mariji je resen, v zbranosti storjen poskus dejanja ljubezni, in če se poskus posvetitve posreči, nastopi tisti trenutek večnosti v času, ki je pred Božjimi očmi odločilen za vso našo večnost. Naj se nam to dejanje posvetitve Mariji med škofijskim misijonom posreči ? posebej po posredovanju Brezmadežne in sv. Ludvika Montfortskega, ki s svojo misijonsko metodo posvetitve Mariji navdihuje vernike že dobrih 200 let in je v časih, ki so bili veri nasprotni, vedno žel bogato žetev. Naj prosijo za nas vsi zveličani škofljani vseh stoletij, posebej tisti, ki so svoje dejavno krščanstvo med Rabo in Muro ter po Prleških goricah živeli iz posvetitve Jezusovemu in Marijinemu srcu. Naj prosijo za nas skupaj z Božjim služabnikom Danijelom Halasom, ki je za Marijino in Jezusovo srce prelil svojo kri.

Brezmadežno Srce Marijino bodi naše rešenje!

Andrej Lažeta