Velika noč - škofova pridiga

nedelja, 31.03.2024

Pridiga škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri sveti maši v soboški stolnici, na Veliko noč, 31. marca 2024

Velika noč nam sporoča, naj bomo človeški za ohranitev življenja in miru.

Kristus je vstal od mrtvih, resnično je vstal. Veselimo in radujmo se. Aleluja.

To vam oznanjam, ker verujem evangeliju, ki nam je povedal, da Kristusa ni več v grobu, temveč je vstal in živi.

Velika noč je praznik obujenega življenja, ki več ne mine. Kristusovo vstajenje nam pravi, da življenje domuje samo v Bogu in pri njem ima vso čudovitost in moč. Svojega Sina je Oče obudil, da bi zaradi njegovega umiranja in vstajenja znova pridobili življenje, ki nam ga je zlohotni demon tako zvito ukradel v podobi kače v raju. Ljudi zavaja, da je življenje ena sama neznosnost bivanja in zato nesmisel in breme, ki ga je treba odložiti in ga zavreči.

V Cerkvi obhajamo sinodo, ki poskuša najti odgovore na vprašanja tudi o tem, kdo smo, zakaj smo tukaj, kam hodimo in s kom hodimo. V ta svet nismo pljunjeni brezbrižno kot 'zvečilka' na asfalt, ampak smo ljubljeni sinovi in hčere živega Boga. On nas je namensko priklical v življenje, da bi ga proslavili in oznanjali kot Stvarnika.

Zaradi hudih napadov na življenje je nujen odprt in pošten dialog med ljudmi različnih strok, veroizpovedi, idejnih prepričanj in tudi usmeritev. Ti pogovori ne morejo biti zgolj dvoransko konferenčni ali zaprti v digitalno hermetičnost, ampak od obraza do obraza, iz oči v oči. Kristjani imamo izkušnjo skupnosti, ki se v živo srečuje pri bogoslužjih in ostalih dogajanjih po naših župnijah. Živa in prijateljska srečanja vedno prebujajo tudi veselje in spodbujajo k odprtosti do življenja.

Nekateri se čudijo, zakaj mladi ne vidijo prihodnosti, ko pa imajo vse. Res je, večina mladih ima vse, nima pa veselja do življenja. Izgubili so smisel, da bi živeli. Duhovnike, katehistinje in katehete v naši škofiji sem zaprosil, naj otrokom pri verouku poskušajo prebujati usmiljenje in jih vzgajati za odgovornost tudi do drugih, predvsem bolnih in ostarelih ljudi. Sočutni otroci bodo tako lažje dozorevali v mlade, ki bodo vedeli, zakaj in za koga živijo.

Življenje za svoj razvoj potrebuje mir. Vstali Kristus nas pozdravlja: 'Mir vam bodi'. S tem nam pove, da je mir lahko varen samo pri njem. Kdor je za mir, je na strani vstalega Kristusa. Kdor ni za mir, je na strani demona smrti.

Slaviti vstajenje, hkrati pa delati proti življenju, pomeni grozovito bogokletje. To je laž demona, ki hoče vse preslepiti in odvleči od praznega Kristusovega groba v nesmisel in obup, da bi postali slavilci smrti.

Papež Frančišek si želi miru za Ukrajino, Palestino, Izrael in za ves svet brez nasilja in orožja. To je njegova vera v vstalega Kristusa. V tej veri papež ne more in ne sme ostati sam. Sedaj gre za življenje in obstoj vsega sveta. Nasilje je njegova velika grožnja. Potrebujemo streznitev in pomiritev.

Pred nami so časi, ki bodo tudi od nas zahtevali velike in težke odločitve. Smo narod, ki izumira. Ne moremo se več revitalizirati ali obnavljati. Življenjsko smo povsem podhranjeni. Demografsko smo se zapisali izumrtju. Svoj glas življenju dajejo samo še tisti, ki so v osnovi pošteni. To pomeni, da imajo pozitiven odnos do vrednot, ki spoštujejo in branijo življenje.

Na junijskem referendumu o evtanaziji se bomo volilno odločali o tem ali smo za življenje ali smrt. Takrat bomo na voliščih vsak zase zapisali svojo veroizpoved v Boga, ki je Življenje, ali pa odpad od njega. V domovanju nebeškega Očeta se bodo znašli tisti, ki ljubijo in varujejo življenje. Drugih tam ne bo. Dobro se pripravimo. Z molitvijo, razmišljanjem, poslušanjem cerkvenega učiteljstva, pogovarjanjem, pogumom in potem z odločitvijo za življenje, bi še lahko rešili sebe in narodno skupnost. Gre preprosto za to, ali smo še človeški, ali pa to več nismo.

Ob veliki noči vsem želim milosti, volje in moči, da bi ostali človeški za ohranitev življenja in miru med nami. Kristus je vstal. Z njim bomo vstali tudi mi. Aleluja.