Škofova pridiga pri polnočni sveti maši

torek, 24.12.2024

Pridiga škofa msgr. dr. Petra Štumpfa pri polnočnici v soboški stolnici sv. Nikolaja, 25. decembra 2024

Bog je prišel ponižno in tiho

Dragi bratje in sestre v Kristusu.

Sveta noč, blažena noč. V času spanja ljudi je sredi te svete noči iz veličastja nebes Beseda živega in vsemogočnega Boga prišla na ta svet in je človek postala. Beseda se je naselila med nami, ime ji je Jezus Kristus.

Bog je postal človek, da mi postali bolj človeški. Biti bolj človek pomeni biti bližje Bogu. Biti bližje Bogu pa pomeni biti bližje sebi in drug drugemu. Bog ni samotar v nebesih. Tam je priklical v bivanje neštete množice angelov. Tja sprejema množice svetnikov in blaženih. Bog si želi v nebesih tudi vsakega od nas. Zato je prišel k nam, da nam pokaže pot do tja. Spregovoril nam je po Besedi, ki nam govori iz Svetega pisma, da smo njegovi ljubljeni sinovi in hčere.

Bog ni prišel z močjo, ampak z nemočjo majhnega otročička. Prišel je ponižno in tiho. Prepustil se človeški ljubezni in skrbi Marije iz Nazareta in njenega moža Jožefa iz Betlehema. Njegov pot do nas je šla po trasi  ukaza cesarja Avgusta, ki je odredil vsem prebivalcem rimskega imperija, naj gredo v svoj rojstni kraj, kjer bodo njegovi uradniki zapisali njihova imena, rojstne podatke in narodno pripadnost. Zaradi tega mora Jožef s svojo ženo Marijo, ki je bila noseča, iz Nazareta oditi v Betlehem, kjer je bil doma in je tam preživel otroška in mladeniška leta.

Ko je dospel tja, je Mariji prišel čas poroda, in rodila je dete, ki ga je položila v jasli, ker zanju v domovanjih betlehemskih meščanov ni bilo prostora. Tako so se  izpolnile starodavne prerokbe, da Betlehem nikakor ne bo najmanjši med Judovimi mesti.

Lahko bi rekli, da se je Jezus rodil na ukaz: najprej mu je nebeški Oče naročil, naj iz nebes pride k nam; potem mu je rimski cesar v svojem odloku o preštevanju ljudstev odredil rojstvo v Betlehemu. Na koncu so mu še prebivalci tega mesta zaprli vrata in ga napotili v živinski hlev. Jezusova pokorščina ukazom je bila vdana, brez prigovorov in upiranja.

Ukazi, odloki in dekreti so velikokrat brez duše in sočutja. Na sebi nosijo birokratsko togost. Potrjeni so s podpisi in pečati nadrejenih. Za seboj potegnejo velike posledice - recimo, ko gre za menjavo služb ali vodilnih mest v ustanovah in javnem življenju, s tem spreminjajo mnoge življenjske zgodbe. Odloki in ukazi v večjem obsegu določajo javni red, pri tem pa nemalokrat povzročajo nemire in demonstracije nezadovoljnih.

Ukazi mogočnih in vplivnih državnikov so včasih zelo kruti, saj  napovedujejo vojne, odrejajo napade in so vzrok za genocid. Voditelji svoje ukaze, odloke in dekrete radi izrekajo v imenu svojega naroda in države. Tako odlagajo bremena odgovornosti na druge.

Jezus ni prišel, da bi odpravil dekrete, odloke in ukaze. Ni prišel, da bi ukinil davke. Ni prišel, da bi zrušil rimskega cesarja in judovskega kralja. Ni prišel, da bi ukinil vojsko. Prišel je, da bi nam prinesel človečnost. Bog je videl, da človečnost med ljudmi slabi. Duši se v krivicah in nasilju. Utaplja se v krvi morije. Za svoj prihod med ljudi si Jezus ni izbral nasilja in moči. Tega je že itak preveč. Izbral si je ljubezen, mir in pravičnost. S tem nam je zelo jasno in nazorno povedal, kako je pri njegovem Očetu v nebesih. Čisto drugače, kot je tukaj na zemlji. Bog je hotel, da s prihodom njegovega Sina pričnemo okušati nebesa. Dobesedno se je vrgel v zverinski brlog nečlovečnosti, ko se je rodil v jaslih, bežal pred Herodom v Egipt, se ogibal sovražnih farizejev in voditeljev svojega ljudstva, bil pribit na križ in na koncu položen v grob.

Človeška krutost je z njegovim vstajenjem od mrtvih ozdravela. Iz brloga hudobije in krivičnosti je ta svet postal nekaj povsem drugega. V njem se je rodila nova človečnost. Iz tega sveta bodo vedno vstajali ljudje, ki bodo dajali svoje življenje za druge – brez plačila, priznanj in pohval. Novi ljudje ne gledajo na svojo varnost in koristi. Brez pomišljanja gredo za Jezusom in skupaj z njim vstopajo  v temine zla in trpljenja, da tja prinesejo njegovo Luč in moč za ozdravitev od hudih stisk.

Pred nekaj dnevi sem obiskal družino, ki z ljubeznijo neguje hudo bolnega očeta. Veliko je pretrpel v svojem življenju. Njegova težka bolezen ne obeta ozdravitve. Podelil sem mu svete zakramente. Zelo ima rad nebeško Mater Marijo. V njeno materinsko srce je položil svojo bolezen in prihod v večnost. Zelo je pomirjen in vesel. Ničesar se ne boji. Pravi, da ga Jezus in Marija čakata v nebesih. Vdano čaka na božji poziv. Takšna ljubezen je čudežna, ker ima svoje domovanje v srcu božjega Sina, ki mu ga je v svojem mesu in krvi stkala Mati Marija. Čeprav je tudi njeno telo moralo nase prevzeti zakonitosti staranja in propadanja, je vse od začetka bilo brez greha in je tako ostalo do konca zemeljskega življenja. Zato je Marija bila prva poveličana v nebesih s telesom in dušo. Vsi, ki imamo radi Jezusa in Marijo, lahko upravičeno upamo, da bomo nekoč prišli k njima domov. Tam bodo obrisane vse solze. Srce bo pomirjeno in veselo v nepopisni blaženosti.

Tudi v teh težkih časih sta Jezus in Marija z nami vedno in povsod. Nimata časa biti v nebesih. Z nami sta tudi sredi ukazov in odlokov, da jih spremenita v priložnosti za nove zgodbe z dobrim izidom.

Včasih tudi Bog po predstojnikih Cerkve pošlje kakšen dekret župniku, naj gre na drugo župnijo ali škofu za drugo škofijo. Nekdanji črenšovski župnik Franc Tement je rad dejal: »Kar Bog stori, vse prav stori, čeprav se nam vedno tako ne zdi«.

Dobrovoljno sprejemanje božjih dekretov ali ukazov nas močno približa Jezusu in Mariji, ki sta v vsem izpolnjevala voljo nebeškega Očeta. In prav zaradi tega se je zgodil božič.

V tem svetem času božičnih praznikov molimo in prosimo Jezusa za vse, ki so zaradi dekretov ali odlokov izgubili službo ali pa so morali oditi od doma v tujino, da bi tudi iz tega nastalo nekaj obetavnega, in končno tudi lepega, za njihovo življenje.

Molimo in prosimo Jezusa za bolnike in trpeče, žalostne in osamljene, nemočne in prestrašene, ki težko sprejemajo svoje stanje. Naj jim naša molitev in dobrotna bližina približata Jezusov in Marijin sočutni obraz, ki tolaži in daje moč.

Vsem voščim mirno in upanja polno obhajanje božiča in veliko milostnih darov za našo rešitev in blagodejen  mir v svetem letu 2025.

Bodite blagoslovljeni.