Prvi petek - škofijski misijon

Nadaljujemo škofijski misijon, ki poteka pod geslom Odprite vrata Kristusu. Prvi petki so posvečeni Jezusovemu Srcu, se pravi njegovi dobroti, njegovemu usmiljenju. Pri bogoslužju bomo razmišljali o Jezusu, ker je zveličanje v tebe upajočih. Vabljeni k sv. maši in v teh misijonskih dneh tudi k prejemu zakramenta svete spovedi.

Odpiram vrata Kristusu,
ker je zveličar vseh ljudi,
ki v tebe trdno upajo
in pomoči te prosijo.


Nagovor:
"Zakaj naj bi Kristusa sprejeli za svojega Odrešenika? Zakaj bi naj prejeli sveti krst, se z Jezusom srečevali v molitvi in po zakramentih? Zakaj naj bi tako živeli, kakor nam je on povedal v evangeliju? Kaj mi Kristus sploh daje? Tako ali podobno se mnogi sprašujejo.
Odgovor je preprost. Jezus Kristus je edini Odrešenik, on nam zagotavlja večno življenje, večno srečo. Kdor vanj veruje, kdor vanj polaga svoje upanje, bo zveličan. To želi povedati litanijski vzklik: Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih. Ali z drugimi besedami: Jezus daje srečno večnost tistim, ki vanj upajo.
Da je to res, potrjujejo številni ljudje. Najprej gotovo Jezusova Mati Marija, ki ni samo Jezusu dala telesnega življenja, temveč je svojega Sina sprejela tudi za Odrešenika, je vanj verovala in upala. Zato je ob smrti doživela največjo radost: Jezus jo je z dušo in telesom vzel k sebi v nebesa.
Da Jezus daje zveličanje tistim, ki vanj upajo, potrjujejo številni mučenci in drugi svetniki vseh časov.
V Kristusa so upali njegov krstitelj Janez Krstnik, apostola Peter in Pavel, slovanska apostola Ciril in Metod, če omenim samo nekaj tistih, ki se jih spominjamo te dni. Spominjamo se jih kot svetnike, torej tiste, ki so dosegli izpolnitev svojega upanja, ki so pri Bogu v nebesih.
?Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.? Rim 5,5 Upanje ne osramoti, upanje ni prazno, piše apostol Pavel, on, ki je bil obsojen, ki je čakal smrt, pa vendar je upal, da bo prejel od Gospoda venec zmage. In ga je tudi prejel. V nebesih seveda, kar je največ, kar si lahko človek želi.
Po tej poti hodimo tudi mi. Po poti, ki so jo pokazali in prehodili svetniki. Z apostolom Pavlom lahko rečemo: ?Zato se namreč trudimo in bojujemo, ker smo naslonili svoje upanje na živega Boga, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernih.? 1 Tim 4,10
Kristus izpolnjuje pričakovanje tistih, ki upajo vanj. Zato mu tudi mi odpiramo vrata svojih src, zato ga kličemo in vabimo v naše družine, zato mu utiramo pot tudi v gospodarstvo, v politiko, v šole, v svet mladih in odraslih, da bi bilo vse naše življenje prežeto z upanjem, tlakovano z Jezusovo daritvijo na križu." Lojze Kozar ml., Odprite vrata Kristusu

ŠKOFIJSKI MISIJON