Ob škofijskem romanju na Slomškov grob

... Kar pomnimo Slovenci in pomnimo že več kot tisoč let, se ne spomnimo dneva, ki bi bil enak dnevu, ki se imenuje 19. september 1999.
Slovenci se spominjamo krstnih dni Gorazda, Hotimirja in krščanske vneme kneza Koclja, nemo in z bolečino smo spremljali krik izgube: ?Danes celjski grofje in nikdar več!?
Doživeli smo svojo državo, samostojno Slovenijo! Toda pred skoraj trinajstimi leti je prišel rimski škof, papež Janez Pavel II. na Betnavo in izrekel besede: ?S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častiti Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi.?
Lahko imamo Slovenci jezik in kulturo, vendar brez svetosti nimamo garancije za obstoj. S Slomškovo beatifikacijo smo dobili tudi to! ?Svetost je tista sila, ki spreminja svet?, je vztrajno opozarjal papež Janez Pavel II. Svetost je v žilah narodnega telesa, kot kri v človeškem telesu. Svetost poživlja duha med ljudmi, kri pa ohranja telesu življenje.
Kmalu bo 150 let, ko je škof Slomšek 24. septembra 1862, vršil  poslednje pastoralno dejanje; in sicer pripravo svoje duše na srečanje z Vsemogočnim Bogom v nebesih, ki ga je obhajal v smrtni uri, med molitvijo litanij Matere Božje,  malo po pol deveti uri zvečer. Dopoldne je še vstal iz bolniške postelje, si nadel talar in v globoki pobožnosti razprtih rok kleče prejel sveto obhajilo. Z Jezusom v srcu je še isti večer prestopil prag večnosti.
Škof Slomšek je še ob svoji smrtni uri izpričal, da je svetost popolna predanost Bogu.
Danes na 1. postno soboto smo zopet poromali k blaženemu škofu Slomšku.  K njemu smo prišli, da si prenovimo srce, ki bo še bolj goreče ljubilo Boga.

Nadaljevanje ...

                                                                                          + Peter Štumpf, vaš škof