Kančevci: Katehetski simpozij - 2. dan

torek, 26.02.2013

Torek je naš drugi dan razmišljanja ob krovnem dokumentu Slovenskega pastoralnega načrta ?Pridi in poglej.?

Dan smo pričeli s sveto mašo v kapeli. Po zajtrku smo se zbrali v dvorani in dobili navodila za dopoldansko delo po skupinah. Pet skupin je imelo različne izhodiščne izzive:
Prvi izziv: K izvirom. Namesto pozunanjenje pripadnosti  ter pastorale servisiranja obredov in  aktivizma se bomo vrnili

k izvirom:
a) k Božji besedi (sveto pismo),
b) osebni molitvi  in
c) občestveni evharistiji kot temeljnemu izkustvu srečanja z Jezusom Kristusom.

 Drugi izziv. Poklicanost in poslanstvo. Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo prenovili:
a)vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter
b)spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva. 

 Tretji izziv. Živa občestva. Namesto poudarjanja množičnosti bomo odkrivali in ustvarjali  občestva, v katerih bo posameznik:
a) ustvarjalno sodeloval in
b) celostno osebno rasel.

 Četrti izziv. Sočutje in pravičnost. Namesto zaprtosti vase in prelaganja solidarnosti na institucije bomo:
a) krepili duha služenja in sočutja
b) med ljudmi poživili delitev dobrin ( materialnih,  družbenih in duhovnih).

 Peti izziv. Odpuščanje in sprava. Namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli:
a) resnico o storjenih krivicah, 
b) vzpostavljali pravico
c) odločno stopili na pot odpuščanja in sprave.

Delo po skupinah smo končali z dnevno molitveno uro v kapeli. Po kosilu smo prisluhnili predavatelju doc.dr. Igorju Bahovcu o pomenu osebnega izkustva in dialoga pri posredovanju vere.
Vsak človek je oseba, a osebne potenciale mora šele razviti. Oseba je najprej bitje komunikacije, odnosa, povezanosti in odprtosti. Osebo spoznamo šele, ko jo pokličemo po imenu in z njo navežemo odnos. Povezanost oseb imenujemo skupnost ali občestvo in za njih je značilno nekaj skupnega, nekaj kar jih povezuje.
Male skupine, kot jih poznamo tudi Cerkvi, so zelo pomembne. Zaznamuje jih redna srečevanja v laiških skupinah (zakonske, biblične, animatorske, mladinske?) in jih je sedanji papež še kot kardinal Ratzinger imenoval ?drugo pljučno krilo Cerkve?. Skupina mora živeti duhovnost, živeti mora pristno in odgovarjati na zahteve članov, cerkvenega okolja in obenem spodbujati rast skupine. Poudaril je še pomen dvosmerne komunikacije (dialoga) med člani, zaupanja, sprejemanja in deljenja življenja članov skupine. Vera je namreč vir za celoto življenja, tudi za življenje v prostem času, poklicnem delu, delovanju v lokalnem in civilnem prostoru.
Podal nam je poudarke glede načrtovanja in izvajanja katehez:
- potrebno je sprejeti ljudi v njihovem dejanskem življenjskem okolju,
- da se otroci v župniji poleg rednih ur verouka srečajo tudi s kakšno drugo dejavnostjo v župniji,
-da jim omogočimo čudenje (npr. nad svetniki, angeli), skupno delovanje med duhovniki in laiki (kajti vsak lahko prispeva svoj delež), iskati odgovore na življenjska vprašanja.
Naš Bog je Bog odnosa in tega se moramo vsi, ki oznanjamo in oznanilo posredujemo (to smo pa vsi krščeni) zavedati in truditi živeti.

Po večerji se je iz Ljubljane pripeljal strokovnjak za filme (je tudi kritik) p. Andraž Arko s kupom filmov. Po uvodnih pojasnilih o uporabi filma pri katehezi smo si ogledali animirani film ?Za živo mejo?. Po ogledu filma smo odgovorili na dve vprašanji; kako se počutim in kaj mi je ostalo od filma. Kot  kateheti smo v filmu dokrivali teme za pogovor pri katehezi.

Ob koncu smo iz vrča v studencu vzeli zvitek z božjo besedo, s katero smo odšli k zasluženemu počitku.

Besedilo: Dominika Ros

Foto: Andrej Omulec

FOTOGRAFIJE