Kančevci: Katehetski simpozij - 1. dan

Jutro po spoznavnem večeru smo začeli v kapeli ob molitvi hvalnic in prepevanju postnih pesmi. Za telesno hrano smo poskrbeli ob zajtrku v jedilnici doma.

V ponedeljek dopoldan nas je po molitvi za evangelizacijo na pot poglobitve vere popeljal nadškof dr. Marjan Turnšek, ko smo se podali k slovenskemu Jakobovemu studencu. Spomnil nas je, da koncilski dokument o laiškem apostolatu vernike laike postavi ob bok škofom in duhovnikom pri poslanstvu prekvašanja sveta. Če je v antičnem svetu evangelizacija slonela na škofih, do srede prejšnjega stoletja na duhovnikih, sloni evangelizacija danes na laikih.

Evangeliziramo najprej v pričevanju, v odnosu z drugim. Pomembno je, da drugi ob srečanju z mano/tabo sreča Kristusa, ki je tisti, ki spreobrača, tako vernega, oddaljenega ali nevernega. V malih občestvih sodoben človek najbolj dobi konkretno izkustvo Cerkve. Če želimo, da pastoralni delavci in verniki rastejo v duhovnosti, da pridejo do stopnje, ko bodo drugim lahko rekli: ?Pridi in poglej!? je potrebno, da se z njimi zgodi nekaj podobnega kot s Samarijanko ob srečanju z Jezusom, ko ga prepozna kot Odrešenika, ne le sebe ampak tudi sveta. Ob Njem žena začuti žejo po ?živi vodi?, ki je do sedaj še ni   potešila, čeprav je imela že šest mož. Ob Jezusu spozna, da je v človeku ?žeja?, ki je ne more potešiti nihče razen Boga. Tako smo bili vedno znova povabljeni, da?bi z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom? (Pridite in poglejte,59).
Sledilo je delo v brenčečih skupinah, kjer smo slišano skušali prenesti v svoje življenje in poiskati poti za evangelizacijo.
V ponedeljkovem popoldnevu smo pa prisluhnili Janezu Evangelistu Rusu, ki na je v svojem razmišljanju vodil od delne vere k celoviti, od izbirkov vere k sprejetju celovitosti vere, ki nam jo posreduje Cerkev. Poudaril je pomen duhovnega spremljanja posameznika, kajti na ta način s tem ima tisti, ki želi poglobiti svojo vero, možnost,da se sam notranje prečiščuje in ima garancijo prave poti, ki ni v posploševanju in kritiziranju. Njegovo osebno pričevanje (nekaj od tega lahko preberete v zadnji številki Božjega okolja) nas je prepričalo o tem, da Bog deluje kar naprej.
Po dobri večerji smo se zbrali v kapeli pred Najsvetejšim, kjer smo v spokornem bogoslužju ob veroizpovedi začutili svojo grešnost in neizmerno Božjo ljubezen. Pri sveti spovedi smo dobili moči za pogumnejši korak  in se pri sveti maši zahvalili za vsa nova spoznanja in srečanja.

Besedilo: Dominika Ros

Foto: Andrej Omulec

FOTOGRAFIJE