| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Turnišče - Praznik Marijinega vnebovzetja
petek, 15.08.2008
Na »Velko mešo«, 15. avgusta, je bila ob prazniku Marijinega vnebovzetja, slovesnost v romarskem središču murskosoboške škofije, pri Mariji pod Logom v Turnišču.
Že cel teden so prihajali romarji od blizu in daleč, častili Marijo in se ji priporočali. Vse je spremljal tudi pester program. Bila je tudi 1. obletnica razglasitve tega kraja za romarsko središče murskosoboške škofije.
Vrhunec je bil na sam praznik, ko je ob 10. uri daroval sveto mašo murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Ob njem so maševali domači župnik Robert Brest, mag. Franc Zorec in Lojze Ratnik. Sodeloval je tudi stalni diakon Imre Jerebic.
Na začetku svete daritve je škofa pozdravil član ŽPS, deklica mu je pa podarila šopek cvetja. Potem je škofa pozdravil tudi domači župnik in povedal uvod v sveto mašo in kesanje.
V pridigi se je škof dotaknil najbolj perečih problemov, ki pestijo našo družbo in vse pozval, da se priporočijo Mariji, ki je pot k Jezusu. Po pridigi so vsi molili posvetilno molitev Mariji.
Ob koncu svete daritve je škof blagoslovil otroke, cvetje in vse navzoče.
Ob 13. uri so bile večernice, ki jih je vodil škof Turnšek in na koncu dal blagoslov z Najsvetejšim.
Že cel teden so prihajali romarji od blizu in daleč, častili Marijo in se ji priporočali. Vse je spremljal tudi pester program. Bila je tudi 1. obletnica razglasitve tega kraja za romarsko središče murskosoboške škofije.
Vrhunec je bil na sam praznik, ko je ob 10. uri daroval sveto mašo murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Ob njem so maševali domači župnik Robert Brest, mag. Franc Zorec in Lojze Ratnik. Sodeloval je tudi stalni diakon Imre Jerebic.
Na začetku svete daritve je škofa pozdravil član ŽPS, deklica mu je pa podarila šopek cvetja. Potem je škofa pozdravil tudi domači župnik in povedal uvod v sveto mašo in kesanje.
V pridigi se je škof dotaknil najbolj perečih problemov, ki pestijo našo družbo in vse pozval, da se priporočijo Mariji, ki je pot k Jezusu. Po pridigi so vsi molili posvetilno molitev Mariji.
Ob koncu svete daritve je škof blagoslovil otroke, cvetje in vse navzoče.
Ob 13. uri so bile večernice, ki jih je vodil škof Turnšek in na koncu dal blagoslov z Najsvetejšim.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Uvod: župnik Robert Brest >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Pozdrav miru: mag. Franc Zorec >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek
Dragi duhovniki in dragi častilci Marije pod logom, želim vam, da bi se tu, pri Mariji, razveselili v duhu kot se je to zgodilo Elizabeti, ko je zagledala Marijo!
1. V teh dneh so me novinarji spraševali, zakaj se nas toliko zbere ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Prepričan sem, da zato, ker slutimo, da so v njej uresničena naša najgloblja hrepenenja; tudi tista, ki segajo onkraj praga smrti. Zato je Vnebovzeta naša »zvezda upanja«, kot jo imenuje papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici »Rešeni v upanju«. Praznična vsebina, ki Marijo postavlja v nebesa, je nikakor ne iztrga iz našega sveta, saj vsi nosimo v sebi hrepenenje po nebesih. Zato nam pomaga vse dogajanje okoli sebe gledati z vidika večnosti. In samo to je prava perspektiva kristjanovega pogleda. Marija nam razodeva, da je naše življenje pot s ciljem, ki je predmet naših najglobljih hrepenenj. Nikoli naj ne bi izgubili iz svojega obzorja tega cilja in samo s pogledom nanj uravnavali svoje korake. V svetu, kjer tolikokrat in premnogim manjka upanja in smisla, Marijo še toliko bolj potrebujemo.
2. V prazničnem evangeliju smo slišali opis srečanja Marije in Elizabete. V Mariji je Bog obiskal Elizabeto in Elizabeta ga je prepoznala. Smisel vse zgodovine, osebne in vsega stvarstva, mojega in tvojega življenja, dragi romar, je: da ga, ko Bog obišče svoje ljudstvo, njegovo ljudstvo spozna in sprejme. Kristjani skupaj z Marijo nosimo v sebi tistega, ki ga svet pričakuje. Marija je napolnjena z veseljem zapela hvalnico svojemu Bogu. S to pesmijo je postala »usta« Izraela, a tudi vsakega človeka in vsega stvarstva. To je nova pesem, ki pride iz novega človeka. In Marija, kot novi človek, vidi vse drugače, vidi kot vidi Bog, zato ga lahko za vse slavi. To je pesem uresničene ljubezni Boga in človeka, ki jo bomo tako ali drugače peli vso večnost v nebesih. V njej je ista melodija, kot je v blagrih, ki jih je Jezus izgovoril kot ustavo Božjega kraljestva v govoru na gori. Marija ima novo srce, v katerega je Stvarnik položil »svoje oko«, kakor je skrivnostno izrazil modri Sirah; zato lahko vidi vse, kot vidi Bog. To oko pomeni »čisto srce« tistih, ki jih Gospod blagruje, da bodo Boga gledali. Srce je čisto, ko ni zatemnjeno s številnimi željami, strahovi in neurejenimi hrepenenji.
3. Z današnjim praznikom pravzaprav sklepamo pastoralno leto družine, v katerem smo želeli pomagati vsem, posebej pa še vam, dragi zakonci, starši in otroci, da bi v družinah še bolj bili sposobni iskati v vsem Boga in v njem najgloblje najti sebe in drug drugega. Možje, želim si, da bi sedaj lažje v ženi prepoznavali prisotnost Boga in obratno, seveda. Oba pa da bi lažje dosegala namen zakona, ki je rast vajine medsebojne ljubezni, hkrati pa tudi posredovanje novega življenja in vzgoja otrok. Staršem želim, da bi v otrocih prepoznavali Boga, in otrokom, da bi ga srečali v starših; in nato v vsem, kar se v družini dogaja, v vseh odnosih, delu, počitku, šoli in razvedrilu. In da bi vse to znali prepoznavati, presojati in uporabljati v luči večnosti. Blagor vam otroci, če vas bodo starši in stari starši tega naučili že v mladosti! Zanimivo je, da Marija ne ostane pri sebi in pri darovih, ki jih je sprejela, ampak se obrne k Darovalcu in ga slavi. Tudi s tem nas uči pravilne drže v življenju. Naj nas darovi ne zasužnjijo in tako pritegnejo nase, da za njimi ne bi videli velikega in ljubečega Darovalca. Ta drža je nasprotna pogubnemu spreminjanju človeka v surovega potrošnika, ki velja kolikor denarja zapravi. Družine, ostajajte skupnosti daru drug drugemu!
4. Marijino čisto oko srca zaznava v zgodovini tudi slepoto, ki jo povzročajo bogastvo, uživaštvo in strast oblasti in z vidika večnosti za njihovo prividnostjo zaznava: »Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne« (Lk 1,53). Ne kakor da bi bogastvo že samo na sebi bilo napačno; le če ni pošteno pridobljeno, le če je na račun ubobožanja drugih, največkrat kar večine, potem je za kristjana povsem nesprejemljivo in ga je potrebno z vso odločnostjo zavrniti. Na pošteno pridobljeno imetje pa je tudi treba gledati tako, da v njem prepoznaš Darovalca in ugotoviš, da ti je darovano tudi za druge. Nekaj več te logike pogleda čistega srca bi še kako prav prišlo tudi v gospodarstvu in na področju političnega delovanja, ki je po svoji definiciji delovanje za skupno dobro. Skupno dobro pomeni ustvarjanje takšnih družbenih pogojev, da se posamezniki in skupine lahko polno uresničijo (prim. KKC 1906). Sem sodi gotovo boj proti revščini, dobro šolstvo, socialna in zdravstvena varnost, zaposlitev, učinkovito sodstvo, razvito gospodarstvo, svoboda na vseh področjih in še marsikaj. Le to omogoča spoštovanje človekovega dostojanstva in primerno zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb. Zato pa v prvi vrsti čisti pogled potrebujemo volivci, saj naš glas soustvarja pogoje družbenega življenja in smo soodgovorni za vse dogajanje v družbenem življenju.
5. V današnjem evangeliju se srečata ženi, ki sta tudi v daru življenja prepoznali veliko delo Darovalca. Ne Elizabeta v svoji nerodovitni starosti ne Marija v svoji »nerodovitni« mladosti nista bili od okolja dobro sprejeti zaradi spočetega življenja. A obe sta ga z vidika večnosti videli drugače – kot neprecenljivi dar, za katerega sta bili pripravljeni izgubiti tudi življenje. V dobi, ko lahko na toliko načinov manipuliramo z življenjem, s svojim, še bolj pa z življenji drugih, je takšen pogled še kako dragocen. Glede na število zasvojenih z alkoholom in drugimi mamili, glede na nad 500 samomorov na leto, na toliko umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah ter ob tem še vedno velikem številu umetno prekinjenih spočetih človeških življenj … nihče med nami ne sme biti miren. Ti pojavi kažejo na globoko ranjenost »Slovenske duše«, ki se še preveč boji življenja. Naravno pa se ga je veseliti. Vsi smo dolžni kaj storiti za potrebne spremembe.
6. Marija med drugim vzklikne: »Glej, blagrovali me bodo od slej vsi rodovi« (Lk 1,48). Naloga vsakega rodu je, da Boga slavi in da naslednji rod uvede v to blagrovanje. Zato je vzgoja mladine končno usmerjena prav v to – za kristjane pa to velja še posebej dobesedno. Zato bomo v pastoralnem letu, ki ga bomo pričeli s septembrom, v Cerkvi na Slovenskem še posebej svoje moči posvetili pastorali mladine; zlasti tistim, ki so nosilci te pastorale v dekanijah in župnijah. Vsa vzgoja ima v jedru namen, da od izvirnega in osebnih grehov skaljen človekov pogled spet prečisti, da lahko v vsem išče in prepozna Stvarnika in Odrešenika, se ga oklene in mu sledi. Skupaj izprosimo tukaj pri Mariji dovolj gorečnosti vsem duhovnikom in drugim pastoralnim sodelavcem, da se bodo v tem letu dali še bolj velikodušno na razpolago; vsem mladim pa milosti, da se bodo zmogli na ponujene možnosti odzvati. To leto bo sovpadalo z letom apostola Pavla ob njegovi 2000-letnici rojstva, zato si zaželimo, da bi nas vse leto vzpodbujal in izzival prav njegov misijonski in apostolski zagon.
7. Marija je bila ob obisku pri teti tudi pravi živi »tabernakelj«, na neki način živa »evharistija«, saj je v sebi nosila učlovečenega Boga. V letu 2010 načrtujemo v Sloveniji evharistični kongres. Ker papeževega obiska v prihodnjem letu še ne bo, čeprav smo dolgo upali na ugoden odgovor, se morda lahko dogodi prav takrat. A ne glede na njegov obisk se bomo dve leti pripravljali na ta dogodek Cerkve v Sloveniji. Če želimo, da bi Kristus bil središče našega življenja, kar je edino krščansko smiselno, potem to ni mogoče drugače, kot da postavimo v središče življenja njegovo stvarno, realno in bistveno navzočnost v evharistiji. Kadarkoli postavljamo kaj drugega v središče življenja, povzročamo vsaj dolgoročno različne »viharje« in »neurja«. Najrazličnejše naravne katastrofe, ki se v zadnjih letih tudi v naši domovini množijo, so končno med drugim tudi izraz ne-čistega pogleda na uporabljanje naravnih darov, ki jih ne prepoznavamo več kot vzrok za slavljenje Darovalca, ampak prej za izrabljanje in lastno bogatenje. Ali nas Marija – živi tabernakelj ne vabi k spremenjenemu odnosu tudi na tem področju in k še večjemu zaupanju v molitev za lepo vreme in dobro letino in zato k obnovitvi različnih oblik skupne molitve in prošnje s procesijami ali drugače.
Dragi romarji, Marija je na koncu svoje hvalnice Boga imenovala »Usmiljeni«. To je pravzaprav sinteza vseh drugih imen in izraža, da je bistvo Boga ljubezen, ki ne more ne ljubiti; niti človeka v zlu greha ne more ne ljubiti. Njegovo usmiljenje ni sterilno, ampak dejavno, saj razširja človekove meje, tudi tiste, ki jih človek sam nikoli ne bi mogel. Samo On zmaguje zlo, rešuje pogubljene. Napolnjeni s tem upanjem se vrnimo v svoja domača in službena okolja in z Njim v središču zaživimo preprosto življenje kristjana, ki v vseh stvareh, dogodkih in ljudeh išče in prepoznava ljubečega Boga. S tem bomo največ storili zase in tudi za domovino ter vse potrebe sveta. Prav to željo in prošnjo pomeni tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji, ki jo bomo sedaj obnovili.
Amen!
