| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
ROMANJE K MARIJI VNEBOVZETI PRI GRADU
četrtek, 14.08.2008
V četrtek, 14.8.2008, smo romarji iz župnij Markovci, Gornji Petrovci in Dolenci poromali peš k Mariji Vnebovzeti pri Gradu. Približno 30 romarjev se nas je zbralo na župnišču v Markovcih, ob 18. uri, kjer nas je najprej domači župnik Dejan Horvat blagoslovil.
Po blagoslovu smo se s križem na čelu odpravili na pot, ki nas je vodila skozi gozd, po travnikih in mimo polj do prve postaje v Šulincih. Tam smo se ustavili pri križu, kjer smo se okrepčali, pridružilo pa se nam je še nekaj romarjev. Naša pot je vodila naprej skozi vas Šulinci in nato skozi Ženavlje, ustavili smo se pri spominskem obeležju, kjer je leta 1934 zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema. Tudi tu nas je čakala zajetna skupina romarjev in se nam pridružila. Naša naslednja postaja je bila romarska cerkev sv. Ane v Boreči, kamor so se nekoč zatekale nosečnice, ki so molile za srečen porod. Leta 1911 so namestili v cerkev nov lesen oltar, prižnico in spovednico. Tabernakelj v sredini oltarja ima kip sv. Ane s hčerko Marijo. Na eni strani oltarja je kip sv. Alojzija, na drugi pa kip sv. Neže. Vsako leto na god sv. Ane je pri tej cerkvi veliko proščenje, oziroma »buča«.
Kot pri vsaki postaji, je tudi tukaj župnik Dejan Horvat blagoslovil romarje, ki so se nam pridružili. Med njimi je bil tudi župan občine G. Petrovci Šlihthuber s svojo soprogo. Ker se je med tem časom zunaj že pošteno zmračilo, smo se opremili s svečkami in baklami in nadaljevali našo pot proti Vidoncem. V Vidoncih smo se ustavili pri kapelici sv. Antona, nato pa krenili proti našemu cilju župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu. Do sem nas je bilo že 60 romarjev.
Cerkev pri Gradu je romarska, nekoč pa naj bi bila središče redovnikov templjarjev, ki so se udeleževali križarskih vojn. Leta 1980 so v njej našli grobnico, kamor naj bi pokopavali zemljiške gospode. Glavni oltar je leta 1778 izdelal radgonski kipar Johannes Klein. V oltarju je lesen kip Marije z Jezuščkom v naročju iz leta 1510. Ladja je bila po zamisli arhitekta Plečnika preoblikovana leta 1955, stranski oltar pa po zamisli arhitekta Bitenca.
Pri cerkvi nas je pričakalo precej ljudi, ki so priromali z avtomobili. Naše romanje smo sklenili s sveto mašo ob polnoči, ki sta jo darovala župnik Dejan Horvat iz Markovec in župnik Ferenc Merkli z Gornjega Senika. Pri sveti maši se nas je zbralo okrog 200 ljudi. Med sveto mašo smo imeli priložnost opraviti sveto spoved, saj sta spovedovala domači župnik Goran Kuhar in pater Gabrijel Recek iz Kančevec.
Čeprav smo od prve postaje v Markovcih pa do zadnje pri Gradu prehodili več kot 20 km, je bilo vredno truda. Sprejeli smo »izziv«, kot je to poimenoval organizator romanja Dejan Horvat, in ga tudi uspešno prestali. Za konec pa samo še to: se vidimo naslednje leto ob istem času na istem kraju… Vabljeni!
Besedilo in foto: Urška Bedek
Po blagoslovu smo se s križem na čelu odpravili na pot, ki nas je vodila skozi gozd, po travnikih in mimo polj do prve postaje v Šulincih. Tam smo se ustavili pri križu, kjer smo se okrepčali, pridružilo pa se nam je še nekaj romarjev. Naša pot je vodila naprej skozi vas Šulinci in nato skozi Ženavlje, ustavili smo se pri spominskem obeležju, kjer je leta 1934 zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema. Tudi tu nas je čakala zajetna skupina romarjev in se nam pridružila. Naša naslednja postaja je bila romarska cerkev sv. Ane v Boreči, kamor so se nekoč zatekale nosečnice, ki so molile za srečen porod. Leta 1911 so namestili v cerkev nov lesen oltar, prižnico in spovednico. Tabernakelj v sredini oltarja ima kip sv. Ane s hčerko Marijo. Na eni strani oltarja je kip sv. Alojzija, na drugi pa kip sv. Neže. Vsako leto na god sv. Ane je pri tej cerkvi veliko proščenje, oziroma »buča«.
Kot pri vsaki postaji, je tudi tukaj župnik Dejan Horvat blagoslovil romarje, ki so se nam pridružili. Med njimi je bil tudi župan občine G. Petrovci Šlihthuber s svojo soprogo. Ker se je med tem časom zunaj že pošteno zmračilo, smo se opremili s svečkami in baklami in nadaljevali našo pot proti Vidoncem. V Vidoncih smo se ustavili pri kapelici sv. Antona, nato pa krenili proti našemu cilju župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu. Do sem nas je bilo že 60 romarjev.
Cerkev pri Gradu je romarska, nekoč pa naj bi bila središče redovnikov templjarjev, ki so se udeleževali križarskih vojn. Leta 1980 so v njej našli grobnico, kamor naj bi pokopavali zemljiške gospode. Glavni oltar je leta 1778 izdelal radgonski kipar Johannes Klein. V oltarju je lesen kip Marije z Jezuščkom v naročju iz leta 1510. Ladja je bila po zamisli arhitekta Plečnika preoblikovana leta 1955, stranski oltar pa po zamisli arhitekta Bitenca.
Pri cerkvi nas je pričakalo precej ljudi, ki so priromali z avtomobili. Naše romanje smo sklenili s sveto mašo ob polnoči, ki sta jo darovala župnik Dejan Horvat iz Markovec in župnik Ferenc Merkli z Gornjega Senika. Pri sveti maši se nas je zbralo okrog 200 ljudi. Med sveto mašo smo imeli priložnost opraviti sveto spoved, saj sta spovedovala domači župnik Goran Kuhar in pater Gabrijel Recek iz Kančevec.
Čeprav smo od prve postaje v Markovcih pa do zadnje pri Gradu prehodili več kot 20 km, je bilo vredno truda. Sprejeli smo »izziv«, kot je to poimenoval organizator romanja Dejan Horvat, in ga tudi uspešno prestali. Za konec pa samo še to: se vidimo naslednje leto ob istem času na istem kraju… Vabljeni!
Besedilo in foto: Urška Bedek
