Cankova - znanstveni simpozij Življenje in delo Jožefa Borovnjaka

V petek in soboto, 27. in 28. junija, je na Cankovi potekal znanstveni simpozij Življenje in delo Jožefa Borovnjaka.
Župnik Jožef Borovnjak je na Cankovo prišel pred 150 leti in vodil župnijo 51 let. V tem času je dal župniji, Prekmurju in Sloveniji velik pečat. Simpozij, ki je sad velikega dela več raziskovalcev, je javnosti pokazal, kako veliko delo je omenjeni župnik opravil.
Med drugim je dal povečati tudi farno cerkev in ji dal današnjo podobo. Veliko in pomembno pa je prispeval k ohranjanju prekmurskega jezika in s tem posledično tudi slovenstva na območju Prekmurja.
Program in povzetki so v priponki na koncu prispevka. Izdan je bil tudi zbornik in ga je možno dobiti v župnišču ali na občini na Cankovi.
Prvi dan simpozija je potekal v dvorani kulturnega doma, drugi dan pa v sejni sobi občine Cankova.
Pred koncem simpozija so zbrani odšli na pokopališče, kjer so položili cvetje na grob Jožefa Borovnjaka.
Sledilo je skupno kosilo, kjer je bil predstavljen zbornik in ga je vsak tudi prejel.

Organizacijski odbor simpozija:
red. prof. dr. Marko Jesenšek, vodja simpozija
Janko Durič, izred. prof. dr. Mihaela Koletnik, Jolanda Maruško, Natalija Ulčnik,  župan Drago Vogrinčič, akad. prof. dr. Zinka Zorko, cankovski župnik Andrej Zrim

Jožef BOROVNJAK
1826 – 1909

Jožef Borovnjak je zrasel iz trde goričke korenike. Rodil se je 9. februarja 1826 v Ivanovcih. Čeprav mu je bil oče Štefan gostilničar in mati Katarina, roj. Gomboši, plemenitega rodu, vendar nista mogla sama izšolati svojega sina. Po posredovanju domačega župnika je bil njun sin Jožef sprejet v köseško sirotišnico Kelcz-Adelffy, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Po gimnaziji je stopil v sombotelsko bogoslovje. Ker je bil izredno sposoben in nadarjen, so ga predstojniki poslali v Budimpešto v centralno semenišče, kjer bi bil lahko postal doktor bogoslovja in bi se mu odprla pot do višjih služb. Toda tam je bil le malo časa, piše njegov sorodnik Franc Ivanocy v Podatkih k zgodovini tišinske župnije, saj je moral leta 1848 zapustiti Budimpešto in nadaljevati študij bogoslovja v Sombotelu«
V duhovnika je bil posvečen 23. julija 1851. Po novi maši je pet mesecev je upravljal
župnijo Števanovci v Porabju, nato kaplanoval v Turnišču do 1854, dva meseca v Lendavi, do leta 1857 v Črenšovcih, 1858 v Soboti in pri Sv. Juriju na Goričkem,
20. junija tega leta pa je postal župnik na Cankovi in dekan soboške dekanije do 1893.
Tu je ostal do smrti, 11. septembra 1909 in že skoraj 99 let počiva na božji njivi.

Pomembnost Borovnjakovega delovanja ni v tem, da bi nam zapustil samostojna dela ali kakšno znanstveno knjigo, ampak je popravljal in izdajal molitvenike v slovenskem jeziku, da bi »ogrski Slovenci« v cerkvi lahko iz njih molili v svojem jeziku. Pomembnost njegovega delovanja je kulturnega značaja. Vzpodbujal je predvsem mlajše duhovnike, da bi bili zvesti sovjemu materinemu jeziku. Sam je bil vedno trden in ni nikoli spremenil svojega prepričanja V takratnih političnih razmerah na Madžarskem so bili tedanji zavedni možje edina opora in garant za ohranitev slovenstva.

Besedilo in foto: Roman Markrab

Galerija fotografij >>>