| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
VELIKI ČETRTEK – Krizmena sveta maša v stolni cerkvi
četrtek, 20.03.2008
Na veliki četrtek, 20. marca, ko obhajamo praznik zadnje večerje se spomnimo še posebej, da je Jezus takrat postavil zakrament svetega reda oziroma mašniškega posvečenja in zakrament svete evharistije oziroma sveto mašo, ker je svojim učencem naročil, da naj to delajo v njegov spomin. Na ta dan škof zbere pri sveti daritvi vse duhovnike iz celotne škofije pri krizmeni sveti maši.
Krizmena sveta maša je bila ob 9. uri v stolni cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti.
Med sv. mašo so duhovniki obnovili duhovniške zaobljube, da bodo še naprej vztrajali na poti na katero jih je poklical Jezus Kristus.
Tudi verniki so obljubili, da bodo molili za škofa in duhovnike.
Škof je blagoslovil tudi krstno olje, olje za zakrament svetega bolniškega maziljenja in sveto krizmo, ki se uporablja pri sveti birmi, pri mašniškem posvečenju in tudi pri posvetitvi cerkva, oltarjev, kelihov, zvonov in še nekaterih drugih predmetov oziroma stvari.
V homiliji je škof poudaril pomen uboštva in skromnosti in povedal, da bo sveta krizma postala orodje združitve s Kristusom.
Po sveti maši so se vsi skupaj srečali v dvorani veroučnih učilnic na skupni agape.
Krizmena sveta maša je bila ob 9. uri v stolni cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti.
Med sv. mašo so duhovniki obnovili duhovniške zaobljube, da bodo še naprej vztrajali na poti na katero jih je poklical Jezus Kristus.
Tudi verniki so obljubili, da bodo molili za škofa in duhovnike.
Škof je blagoslovil tudi krstno olje, olje za zakrament svetega bolniškega maziljenja in sveto krizmo, ki se uporablja pri sveti birmi, pri mašniškem posvečenju in tudi pri posvetitvi cerkva, oltarjev, kelihov, zvonov in še nekaterih drugih predmetov oziroma stvari.
V homiliji je škof poudaril pomen uboštva in skromnosti in povedal, da bo sveta krizma postala orodje združitve s Kristusom.
Po sveti maši so se vsi skupaj srečali v dvorani veroučnih učilnic na skupni agape.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Uvod v sveto mašo, škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Pridiga, škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Besedilo pridige:
Dragi generalni vikar, dekani, voditelj pastoralne službe, duhovniki, diakon, bogoslovci in semeniščniki, redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre!
Obdaja nas skrivnost velikega četrtka. Jezus sam za nas odpira knjigo svetega pisma in nam bere: »Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da naznanim ujetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja« in »danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,18-19.21). Tako Jezus v moči Svetega Duha začenja svoje poslanstvo in tisto dokončno »jubilejno leto«, na katerega je judovsko jubilejno leto vsakih petdeset let, ko so lastništvo obljubljene dežele vrnili v izvorno stanje ob osvojitvi dežele, nakazovalo. To pomeni, da so v luči Božjega Očetovstva spet obnovili življenje bratstva med seboj: in to je v duhovnem pomenu pogoj za vstop v obljubljeno deželo. Zaradi Jezusove velikonočne skrivnosti smo za vselej bratje in sestre.
Jezus je bil maziljen s Svetim Duhom, da je njegova človeška narava lahko v vsej polnosti sprejela Božjo naravo in jo na nezadržen način izžarevala v vseh odnosih. Pred seboj imamo tri posode olja, ki ga bomo blagoslovili in posvetili. Zakaj? Ker verujemo, da bo po maziljenju z njim prešlo na nas Kristusovo maziljenje. Krstno olje bo postalo zakramentalno znamenje in orodje človekovega priličenja Kristusu v njegovi smrti in v vstajenju, zato je znamenje novega – večnega - življenja. Bolniško olje bo postalo orodje za združitev s trpečim Kristusom v trpljenju težke in smrtno nevarne bolezni. Posvečena sveta krizma pa bo postala orodje združitve s Kristusom - Očetovim Poslancem; najprej že pri krstu, ki nas izvzame iz posvetne rabe ter postavi za krščansko življenje sredi sveta; nato se to potrdi in poglobi pri zakramentu svete birme, ki krščenca še bolj obveže k pričevanju za Kristusa z besedo in življenjem; ter končno v zakramentu svetega reda, ko postane krizma zakramentalno znamenje priličenja Kristusu – Velikemu duhovniku. Vse to se zgodi v moči Svetega Duha, ki je Kristusov Duh, in nam ga pošilja, da nas posvečuje za službo evangelizatorjev – da postanemo Kristusov »obraz«. Zato pravzaprav drug drugemu omogočamo, da najdemo Gospoda, saj se on sam pusti srečati, služiti in ljubiti v vsakem bratu in sestri. Za to ni treba delati nenavadnih reči: zadostuje odpreti svoje srce in svoje roke in izgubiti življenje tako, da ga podarimo.
Dragi bratje duhovniki in diakon, ob čestitki za rojstni dan duhovništva bi rad poudaril, da ste še na poseben način obraz Boga med sobrati in med verniki. To je vaš poseben poklic. Vi ste poslani, da oznanite »blagovest ubogim«, »ujetnikom oproščenje«, »slepim pogled«, »zatiranim prostost«. Zato vas je mazilil. Po škofovem polaganju rok in posvetilni molitvi se je v vas vzpostavila posebna ontološka povezava, ki vas sedaj povezuje s Kristusom, najvišjim Duhovnikom in Dobrim Pastirjem. Vaša identiteta izvira prav iz te posebne povezave, zato v moči svojega diakonata, duhovništva ali škofovstva postanemo v Cerkvi in za Cerkev stvarna, živa in prosojna podoba Kristusa Duhovnika, zakramentalno ponavzočenje Kristusa Glave in Pastirja. Po posvečenju smo prejeli v dar »duhovno oblast«, ki je udeležba pri oblasti, s katero Jezus Kristus po svojem Duhu vodi svojo Cerkev (prim. Direktorij za službo in življenje duhovnikov, št. 2).
»Vseh oči v shodnici so bile vanj uprte« (Lk 4,20), smo slišali. To pomeni, da so danes oči vseh vernikov uprte v nas. Zato vas prosim in rotim, dragi bratje v duhovništvu, odsevajmo z veseljem Kristusovo obličje ljudem! Naj ga v nas prepoznajo, se v nas z Njim srečajo in naj se Ga ob nas z vsem srcem oklenejo.
»Vseh oči v shodnici so bile vanj uprte« (Lk 4,20), smo slišali. To pomeni, da so danes oči vseh vernikov uprte v nas. Zato vas prosim in rotim, dragi bratje v duhovništvu, odsevajmo z veseljem Kristusovo obličje ljudem! Naj ga v nas prepoznajo, se v nas z Njim srečajo in naj se Ga ob nas z vsem srcem oklenejo.
Rad bi vas spomnil na dva poudarka, ki nam ju je papež ob obisku ad limina položil na srce. Poudaril je, da poplitvenje vere »kaže znake, ki nas ne morejo pustiti brezbrižnih. Tukaj lahko pomislimo na nenehno hlastanje za materialnimi dobrinami, na upadanje rodnosti, pa tudi na upadanje verske prakse z vidnim upadom duhovniških in redovniških poklicev… In mi, pastirji, imamo dolžnost pokazati kristjanom pot življenja, da bi bili sol in luč v družbi. Zato spodbujam Cerkev na Slovenskem, naj odgovori na materialistično in egoistično kulturo z doslednim prizadevanjem za evangelizacijo, ki naj se začenja v župnijah. Prav iz župnij – bolj kot iz drugih struktur – lahko in morajo prihajati pobude in konkretna dejanja krščanskega pričevanja.« Glejte, to je naravnost program in metoda naše nove evangelizacije! Brez vas, dragi duhovniki, brez vaše osebne goreče molitve, vaše pripravljenosti povsem se darovati za to »Kristusovo stvar«, ne bo šlo. Ob vas se bodo lahko v gorečnosti vneli stari in mladi, tisti, ki so blizu, in oni najbolj oddaljeni. Vsi gledajo v vas. Ne bojte se tega izziva!
Še tole je sveti oče izpostavil: »Sleherno občestvo, zvesto Jezusovemu nauku, mora uporabljati zemeljske dobrine preprosto v službi evangelija in v skladu z njegovimi zahtevami … V sleherni dobi je pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu eden izmed bistvenih elementov evangelizacije, kakor je to bilo v Kristusovem življenju. Zato je potrebno, da si vsi – pastirji in verniki – prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba Evangeliju pri upravljanju z dobrinami Cerkve vsem nudila pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.« Ali ni samo to jasen odgovor na očitke, četudi večinoma neresnične ali neupravičene, o »bogati Cerkvi«. Storimo vse, bratje, da res ne bomo dajali pohujšanja bogatih ljudi. Duhovnik ni upravičen do materialnega bogastva, še najmanj pa v okolju, kjer mnogi živijo materialno revno, če ne celo kdo prav bedno. Tudi glede tega so oči ljudi uprte v nas. Naj vidijo v nas Kristusa, ki je z ubogimi postal ubog.
Dragi bogoslovci in semeniščniki, naj bo vse to vrhunski izziv za vas vse: si upate in si želite vse svoje življenje staviti vanj! Kristus in Cerkev vas čakata in potrebujeta. Pa tudi vi, če vas je Gospod res poklical, potrebujete takšno življenje za svojo uresničitev!
Še tole je sveti oče izpostavil: »Sleherno občestvo, zvesto Jezusovemu nauku, mora uporabljati zemeljske dobrine preprosto v službi evangelija in v skladu z njegovimi zahtevami … V sleherni dobi je pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu eden izmed bistvenih elementov evangelizacije, kakor je to bilo v Kristusovem življenju. Zato je potrebno, da si vsi – pastirji in verniki – prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba Evangeliju pri upravljanju z dobrinami Cerkve vsem nudila pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.« Ali ni samo to jasen odgovor na očitke, četudi večinoma neresnične ali neupravičene, o »bogati Cerkvi«. Storimo vse, bratje, da res ne bomo dajali pohujšanja bogatih ljudi. Duhovnik ni upravičen do materialnega bogastva, še najmanj pa v okolju, kjer mnogi živijo materialno revno, če ne celo kdo prav bedno. Tudi glede tega so oči ljudi uprte v nas. Naj vidijo v nas Kristusa, ki je z ubogimi postal ubog.
Dragi bogoslovci in semeniščniki, naj bo vse to vrhunski izziv za vas vse: si upate in si želite vse svoje življenje staviti vanj! Kristus in Cerkev vas čakata in potrebujeta. Pa tudi vi, če vas je Gospod res poklical, potrebujete takšno življenje za svojo uresničitev!
Pred nami, dragi duhovniki in verniki, je zahvalno romanje v Rim za našo novo škofijo. Hvaležnost je izredno pomembna evangeljska drža. V tednu po veliki noči, ko bomo zastopniki škofije v Rimu, vabim tudi vas doma, da v duhu vsak dan romate z nami, z nami molite in se zahvaljujete; prav za vse, kar smo že doživeli kot škofija. Samo hvaležnost nas odpira za nove možnosti Božjih darov!
V pastoralnem dogajanju Cerkve na Slovenskem je letos najpomembnejši Slovenski pastoralni dan, ki bo potekal v soboto, 10. maja v Celju. Nanj smo povabljeni vsi katoličani in ljudje dobre volje. Z njim želimo najprej izmeriti »daljo in nebeško stran« naše pastoralne dejavnosti po plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem, skupno zastaviti delo naprej in nato skupaj praznovati slavje naše vere ter biti tudi v tem trenutku vidno obličje Gospoda Jezusa Kristusa, da ga lahko vidi svet okoli nas. Zato vas prav prisrčno vabim, da se na ta najpomembnejši pastoralni dogodek po župnijah pripravljate, zanj molite in se tudi vzpodbujajte med seboj za udeležbo na njem.
V pastoralnem dogajanju Cerkve na Slovenskem je letos najpomembnejši Slovenski pastoralni dan, ki bo potekal v soboto, 10. maja v Celju. Nanj smo povabljeni vsi katoličani in ljudje dobre volje. Z njim želimo najprej izmeriti »daljo in nebeško stran« naše pastoralne dejavnosti po plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem, skupno zastaviti delo naprej in nato skupaj praznovati slavje naše vere ter biti tudi v tem trenutku vidno obličje Gospoda Jezusa Kristusa, da ga lahko vidi svet okoli nas. Zato vas prav prisrčno vabim, da se na ta najpomembnejši pastoralni dogodek po župnijah pripravljate, zanj molite in se tudi vzpodbujajte med seboj za udeležbo na njem.
Dragi duhovniki, katehistinje in katehisti ter drugi pastoralni sodelavci, ker vem, da se za vse to že trudite, se vam iskreno zahvaljujem za vaše služenje in za izžarevanje Kristusovega obličja z življenjem ter za oznanjevanje z besedo. Sobratje v duhovništvu, obnovitev duhovniških obljub, naj bo trenutek obnovljene zvestobe Kristusu in njegovi Cerkvi v konkretnih vernikih, katerim ste poslani, pa tudi naše medsebojne duhovniške zvestobe!
Amen!
Amen!
