Škofov nagovor na 4. adventno nedeljo

Nagovor soboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa na 4. adventno nedeljo, 24. decembra 2023

Četrta adventna nedelja je Marijina nedelja. Božja beseda je v celoti usmerjena k njej. Ona je svetišče Božjega učlovečenja, ki se je zgodilo v majhni vasici Nazaret. V preprosti hišici so se izpolnile starodavne obljube Najvišjega Boga, da bo po ženi in materi prišlo rešenje za vse stvarstvo.

Takrat je bil Nazaret res majhen in neznaten kraj sredi galilejskih gora. Od tukaj je čudovit razgled, ki je menda najlepši v Palestini. In Bog je izbral prav ta kraj za svoj človeški prihod in bivanje. Ker je vajen širokega razgleda iz nebes, se najbrž ni mogel odreči razgledu tudi na zemlji, in zato si je izbral Nazaret.

Pri kakšnem opravilu je Marijo zatekel angel Gabrijel, ne vemo. Bilo pa je to zagotovo v preprostosti dneva. V Marijinem domu sta se srečala nebeško čudoviti čas, ki nima zatona, in zemeljski, ki ima ure, dneve in leta in tudi svoj konec. Angelovo povabilo Mariji, da naj postane Božja Mati pomeni pričetek božiča. Bila je polna milosti in zato polna življenja in veselja. Nihče v nebesih, ne angeli in ne svetniki, niso nikdar in ne bodo prejeli od Boga toliko milosti, kot jo je že ob svojem spočetju prejela Marija. To pomeni, da ima vse naravne in nadnaravne kreposti in vse nebeške darove. Zato je v vsem najbolj podobna Bogu.

Angel Gabrijel se je s pozdravom poklonil ženi, ki ga presega v milosti in zato tudi v popolnosti. Pred njo se je izkazal ponižnega. Očitno je bila Marija z njim zelo domača, saj ni videti, da bi se prestrašila. Marija je bila torej domačinka nebes še preden, je tja prispela po svojem zaspanju ali smrti. Njena domačnost z nebesi je tako vsakdanja, kot bivanje v Nazaretu. In zato angel Gabrijel ni mogel priti do Marije drugače kot po domače, kar v njen dom. Prinesel ji je pozdrave od samega Boga. Marija je vedela, da gre za angela Gabrijela, saj ga ni vprašala, kako mu je ime, tako kot se je to dogajalo v primerih, ko se v stari zavezi angeli obiskovali ljudi in jim razodevali svoja imena.

Tudi ona je bila v pričakovanju, da se bo izpolnila starodavna obljuba iz raja, da bo Bog po ženi poslal Odrešenika, ki bo premagal zlohotno kačo, ki je hudobni duh. Marija se ni začudila, da je izbrana za to veliko poslanstvo. Vznemirjalo jo je samo, kako se bo to zgodilo, ko pa je vendar Brezmadežna. Zaradi popolne milosti je namreč bolj podobna Bogu kot pa ljudem. Dobro je vedela, da bo glede njenega materinstva Bog napravil svojo potezo, ki gre mimo zakonov narave in zaobide sodelovanje moža, ki je po teh zakonih nujno za spočetje otroka. Mariji je njena brezmadežnost pomenila vse. Ta nepredstavljiva milost in krepost je bila poleg Božje izbire tudi njena izbira. Brezmadežnost je bila način njenega življenja, mišljenja, delovanja in tudi izbire Jožefa iz Davidove rodovine za svojega moža.

Jožef je dobro vedel, da njegov zakon ne bo tak, kot vsi drugi, ampak je to zakon zaradi Marije v popolnem stanju milosti in božjih darov, zato ga mora on varovati in ohranjati v neskaljeni brezmadežnosti.

Angel Gabrijel je Mariji razložil, da bo postala Božja Mati v moči Svetega Duha. S tem je ponovno potrdil, da je Bog sam varuh njene brezmadežnosti. Čeprav je Marija domačinka nebes, jo je to angelovo pojasnilo prijetno, a zelo globoko vznemirilo, saj je tako od Boga dobila jasno sporočilo, da mu je od vseh oseb v nebesih in na zemlji v milosti in ljubezni najbližja in zato tudi najdražja. In tega je Bog zelo, zelo vesel. To veselje je njegova največja slava in čast, ki mu jo zmore izkazovati samo Marija in nihče drug, ne v nebesih in ne na zemlji.

V tem veselju, je Marija privolila, da postane Božja Mati. Svojo odločitev je sprejela zaradi vere in zaradi ljubezni do Boga. Ni se hotela imeti za Božjo nevesto, ampak je hotela še naprej ostati Gospodova dekla. Marija dobro ve, da je Boga vreden samo tisti, ki je njegov služabnik, in tudi ona ne more drugače ravnati kot služabnica.

Njeno predano služabništvo je pripravilo Božjemu Sinu betlehemske jaslice, saj mu ta svet, ki se sramuje ponižnosti in služenja, ni zmogel dati primernega kraja za rojstvo.

Na sveto božično noč se v polnosti izpolnjuje Marijina privolitev. Po Mariji smo vsi postali sorodniki Božjega Sina, saj smo v krstu izgrajeni za njegovo živo prebivališče.

Naj v tišini svete božične noči odmeva do prestola Božjega veličastva tudi naš veseli vzklik: Zgodi se mi po tvoji besedi. Zdaj in vselej. Amen

Naj vam bo blagoslovljena in polna pričakovanja nedelja Gospodovega prihajanja. Najvišji iz nebes je že blizu. Pridite molimo.