V zahvalo mag. Francu Kuzmiču

Nenadoma si odšel, dragi pajdaš Feri. V naša srca si izpisal sledi o Pomurju in o nas. Bil si tako zelo naš, da smo vedeli samo to, da si Feri: vsakemu v pomoč in vsakemu v svetovanje. Stopil si v vrsto velikih mož in žena, ki so ustvarjali naše Pomurje. Za Miklošem in Štefanom Küzmičem ter mnogimi drugimi še sedaj ti, Franc Kuzmič ? velikan duha in znanja, znanilec pomurske veličine, hranitelj narodne žlahtnosti in človek z zlatim srcem. Vse, kar si povedal, dragi Feri, je bilo tako lepo in človeško, da smo tudi mi začutili, da smo ob tebi lahko samo dobri, ker drugače ob tebi ne moremo biti. Ni naključje, da si odšel k svojemu Gospodu na kraju, kjer nas je osvobodil greha in smrti ter nas  pridružil svojemu vstajenju - v Sveti deželi. Ker si veroval, si dosegel obljubo vere ? večno življenje.
Tudi skupnost soboške škofije se ti zahvaljuje za pozornost in mnoga dela. Pomagal si nam odkrivati daljne korenine katoliške preteklosti. Spodbujal si nas k veselju in zadovoljstvu pri iskanju načinov, kako tudi danes biti in ostati drug z drugim, čeprav v različnosti ver in prepričanja, pa vendar v edinosti čutenja.
Globoko sklonjenih glav in zelo žalostni smo se znašli pred teboj, dragi naš pajdaš Feri. Ti odhajaš, mi še ostajamo. Kako dolgo, ne vemo. Ostajamo osiromašeni, ker nisi več med nami. Ostajamo obogateni, ker si bil z nami. V družbi naših velikanov počivaj v Gospodu.
Feri, hvala!