Števanovci - blagoslov spominske plošče

nedelja, 30.12.2018

V župnijski cerkvi sv. Štefana Hardinga v Števanovcih so se v nedeljskem dopoldnevu ob sombotelskem škofu dr. Jánosu Székelyu zbrali duhovniki in verniki, da bi počastili spomin na nekdanjega tamkajšnjega župnika Ludvika Markoviča. Soboško škofijo je zastopal generalni vikar Lojze Kozar, navzoča sta bila še župnika Dejan Horvat iz Markovec in Vili Hribernik iz Dolenec. Škofa in vse zbrane je pozdravil domači župnik Tibor Toth. Škof je v slovenščini nagovoril zbrane in poudaril pomen kulture in materinega jezika. Sveto mašo je daroval v slovenskem jeziku, edino pridigo je imel v madžarščini. Domači pevci so peli slovensko, madžarsko in latinsko.
Ob sklepu sv. maše je škof v cerkvi blagoslovil spominsko ploščo, ki sta jo Državna slovenska samouprava in Slovenska narodnostna samouprava Števanovci postavili ob 110-letnici rojstva nekdanjega tamkajšnjega župnika Ludvika Markoviča. Lojze Kozar je nato v nagovoru navedel besede Božjega služabnika Alojzija Kozarja, ki je leta 1976 v Stopinjah zapisal: ?Župnijo Števanovci vodi in vse obrede v slovenščini opravlja župnik Ludvik Markovič, Hrvat iz Felsőberikifalu poleg Körmenda na Madžarskem. S Küharjem lepo sodelujeta in kar dela Kühar na Seniku, to dela Markovič v Števanovcih.? Ta misel pove, da je bil župnik Markovič velikega srca. Hrvat po rodu, rojen na Madžarskem, je živel za Slovence, vernike v Števanovcih. Njegovo življenjsko držo in poslanstvo povzema misel, ki je tudi vklesana v spominsko ploščo: ?Delaven, skromen, prijazen, vesel, besedo slovensko je v srcu imel.?
Škof je blagoslovil še sliko blaženega mučenca Jánosa Brennerja, slovesnost pa se je končala pri grobu župnika Ludvika Markoviča z molitvijo Očenaša in Zdrave Marije v madžarskem in slovenskem jeziku ter s pesmijo V nebesih sem doma.
Ludvik Markovič je bil rojen 19. avgusta 1908 v vasi Felsőberkifalu v župniji  Körmend. Leta 1935 je v sombotelski stolnici prejel mašniško posvečenje. Istega leta je postal kaplan v Števanovcih, čez dve leti pa je bil imenovan za števanovskega župnika. To službo je opravljal do smrti 12. maja 1981. Pokopan je na števanovskem pokopališču.
Ob njegovi smrti je markovski župnik Ludvik Varga v Stopinjah 1982 zapisal: ?Dolgih 46 let je goreče vodil dušno pastirstvo v tej obsežni hriboviti župniji. Dodobra se je naučil narečja slovenščine, da je lahko vernike poučeval božjih resnic.? Spominska plošča v števanovski cerkvi bo tudi prihodnje rodove spominjala na dobrega duhovnika, za katerega velja, da je ?besedo slovensko v srcu imel.?