Starši, pustite otroke k Jezusu!

Jezus se je dobro zavedal velike nevarnosti, ki grozi otrokom: Če starši otroku ne bodo nastavili prvih korakov do Jezusa, bodo otroka pohujšali. Jezus celo grozi: ?Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.? (Mt 8, 16) Pohujšanje pomeni uničiti v otroku duhovno inteligenco in možnost za rast v veri. Jezusa za vsakega otroka skrbi: Bo zmogel razviti v sebi vero ali ne? Kdo bo otrokom pri tem pomagal? 
Jezusov pogled na otroke je hkrati pogled na njihove starše: ?Kaj si počel z otrokom, ki si ga dobil iz Božjih dlani? Si mu omogočil duhovni razvoj?? Vzgoja za vero ni prostovoljna odločitev ali dejavnost. Vzgoja za vero je prva dolžnost krščanskih staršev. Kdor verske vzgoje ne jemlje resno, ogroža otroka - ga duhovno zlorabi in pohujša.
V civiliziranih družbah je verska vzgoja pravica vseh staršev, ki je ne sme nihče kratiti. Ponekod je to celo ustavna pravica. V Cerkvi pa je verska vzgoja tudi dolžnost, ki so jo krščanski starši dobili s tem, ko so postali starši. Noben otrok se ne rodi slučajno. Z vsakim otrokom pride Jezus ponovno na ta svet. Jezus ne prosi, ampak zahteva bližino otrok. Verska vzgoja je proces, ki traja in traja. Starši so vzgojitelji otrok v veri dokler so živi. Temu se zavežejo s krstom in to ponovno potrdijo pri birmi. Prekinitev verske vzgoje po krstu ali po birmi je zatajitev Boga in izdaja otrok. Starši so najprej Boga povabili v življenje otrok, nato pa so ga nagnali. Zakaj so ga nagnali? Izgovorov je na milijone. Noben izgovor ni upravičen!

+ dr. Peter Štumpf, škof

CELOTEN_ZAPIS