Pridiga škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri sveti maši na praznik Gospodovega rojstva, 25. 12. 2016 v soboški stolnici


Dragi bratje in sestre!

Božič ? rojstvo Božjega Sina, je resnični dogodek prihoda Boga med ljudi. Ta prihod se je zgodil v času, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Avgust. Palestini pa je vladal kralj, ki se je sam poimenoval Herod Veliki. Ni bil velik v Božjih očeh, saj je zaradi svoje krutosti imel krvave roke, ki niso prizanesle niti nedolžnim betlehemskim otrokom. Herod je mislil, da je velik, ker je zgradil tempelj, od katerega je ostal samo še del obzidja, ki ga Judje še danes objokujejo. Ne cesar Avgust ne kralj Herod, nihče ni mogel več popraviti zgodovine, ki bi še lahko bila po Božji volji. Poseči je moral sam Bog in si med nami postaviti svetišče v telesu, ki je doraščalo za rojstvo pod srcem Device Marije. Bog se je v Jezusu Kristusu učlovečil, da bi pričel nove dogodke, ki jih nihče več ne more pokvariti in ne uničiti.

Evangelist Janez vse postavi na začetek. Beseda je bila na začetku in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog (prim. 1,1). V tej Besedi je vse urejeno in nič ni slučajno. Ko Bog izreče Besedo, jo ne jemlje nazaj. V tej Besedi je moč stvarjenja in življenja. V tej Besedi so časi in prostori. V tej Besedi je bivanje vseh ljudi. Nihče ne more izstopiti iz te Besede in živeti. Kdor se sili, da bi izstopil iz Besede, je izstopil iz Boga in ni več sposoben, da bi ostal v življenju. Kdor izstopi iz Besede Boga, je begavček, ki nima temeljev obstoja.

Ko ljudje izrekamo svoje besede, jih postavljamo v stavke. Tako sporočamo drug drugemu dobre ali slabe novice. Vsako besedo sestavljajo črke. Da je beseda razumljiva, moramo v besedi pravilno postaviti črke. Če te pomešamo, besedo uničimo in nastane samo beseda brez sporočila. Dobra beseda je smiselna in povsod odpira vrata življenju. Dobra beseda omogoča razvoj, napredek in razcvet življenja. Dobra beseda vedno išče resnico in jo posreduje naprej. Povsem drugače je s slabo besedo, ki uničuje, dela razdore in med ljudmi seje sovraštvo. Slaba beseda ni beseda resnice, ampak je beseda laži. Slaba beseda grozi in ubija.

Za vsako besedo stoji ime nekoga, ki je to besedo izrekel. Beseda opiše človeka. Tudi po besedi spoznavamo ali je nekdo dober ali pa nekdo ni dober. Kdor se pod svojo besedo podpiše, pokaže svoj obraz. Podpis pod besedo pomeni dobronamernost in iskrenost. Pomeni tudi voljo po pogovoru. Kdor pa se pod svojo besedo ne podpiše, skrije svoj obraz. Hoče ostati anonimen, ker je ima slabe namene. Anonimke so vedno laži, čeprav bi v nekaterih primerih rade govorile resnico. Anonimke ponižujejo tistega, ki jih piše in ne tistega, kateremu so namenjene. Anonimnež nima obraza, nima imena. Anonimna beseda, ki se skriva, ni iz Boga. Anonimna beseda prihaja iz hudobnega in strahopetnega srca. 

Besede so obraz naših misli. Bog vedno o nas misli dobro. Zato nam vedno govori resnico o tem kakšni smo ali kakšni naj bomo. Božja Beseda je obraz Božje misli. Ko poslušamo Božjo besedo, spoznavamo, kakšna je Božja misel o nas. Ljudje mislimo drug o drugem različno, zato si namenjamo dobre ali slabe besede. Samo odgovornost do resnice, naše misli spreminja v dobre besede. Če hočem povedati kritične besede, jih lahko povem, če je v meni resnica in ljubezen to tistega, ki mu kritične besede tudi namenjam. Brez resnice in ljubezni do drugega, moja beseda postane lažniva beseda. Beseda vedno išče dobro drugega. Če beseda ne išče dobro drugega, ubija drugega. Beseda človeku daje dostojanstvo ali pa mu odvzema dostojanstvo. Beseda iz resnice daje dostojanstvo tistemu, ki jo izreka in tistemu, kateremu je namenjena. Beseda iz laži odvzema dostojanstvo tistemu, ki jo izreka in hoče odvzeti dostojanstvu tistemu, kateremu je namenjena. Kar posadi dobra beseda, rodi nove odnose prijateljstva in  zaupanja. Kar pa posadi slaba beseda, zraste v laž, ki pa jo je težko iztrebiti. Dobra beseda je mati miru in blagostanja. Slaba beseda pa je mati sovraštva, vojn, uničenja, razdejanja in smrti.

Jezus se je rodil kot Beseda, ki je človek postala, da bi nam vse povedala o Bogu. Tisti, ki sprejmejo to Besedo, dobijo moč, da postanejo Božji otroci (prim. Jn 1,13). Kdor sprejme učlovečeno Besedo, se je rodil iz Boga. Kdor je rojen iz Boga, služi resnici tako, da pazi na svoje misli in pazi na to, kakšne besede izreka. Kdor je rojen iz Boga, nikakor ne more biti brezbrižen do svojih besed.

Evangelist Janez pravi, da svet ni spoznal Besede, ki se je učlovečila, čeprav je po učlovečeni Besedi svet nastal (prim. Jn 1, 11). Svet bi se moral odreči slabim besedam, da bi lahko sprejel učlovečeno Besedo. Tega pa ni sposoben, ker se je odrekel Božji besedi. Resnica je namreč v tem, da je učlovečena Beseda prva in zadnja; zato edina, ki nikoli ne mine. Svet hoče obstati brez resnice o Bogu. Svet si je izdelal svojo resnico, da bi lahko obstajal in napredoval brez Boga. Zato proti Bogu izreka predrzne besede, ki se rade postavljajo nad Boga in se zdijo mogočne. Predrzne besede, ki jih svet izreka proti Bogu zavajajo mnoge, jih preslepijo, da tem besedam verjamejo.

Tudi besedo ?božič? je svet ukradel Bogu in jo priredil zase. Besedo ?božič? svet reklamira kot marketinško znamko za svoje ponudbe, ki nimajo nič opraviti z učlovečenjem Besede. Z marketinškim božičem svet hoče ustvariti zmešnjavo, da bi ljudi zavedel stran od učlovečene Besede in jih pahniti v praznino, kjer ljudje niso sposobni vedeti, kdo sploh so in zakaj sploh so. Podobni so cesarju Avgustu in kralju Herodu, ki sta mislila, da obvladata svet, pa nista nič vedela o učlovečeni Besedi, po kateri je svet nastal.

Beseda ?božič? lahko hitre izgine iz naših misli kot beseda o rojstvu Jezusa Kristusa. Kako dolgo bomo še lahko besedo ?božič? obdržali v njeni resnici in v njenem pravem pomenu?

Otroci, ki ljubijo očeta, poznajo njegove misli. Očetove besede so jim vodilo, kako naj pravilno ravnajo. Mi smo Božji otroci. Nebeški Oče nam v svoji Besedi razodeva, kako naj ravnamo. Božja beseda je luč, ki nam sveti tako, da lahko hodimo po poti resnice. Samo z Božjo besedo lahko ob jaslicah premišljujemo o Kristusu in o njegovem rojstvu. Ob jaslicah molimo, da ne zgrešimo poti, ki vodi do nebeškega Očeta. Ob jaslicah lahko ohranimo resnico o tem, da je božič praznik učlovečenja Besede, ki je od Boga prišla med nas. Ne ohranjajmo te resnice zgolj zase. Povejmo jo tudi drugim!

Prosim novorojenega Odrešenika Jezusa Kristusa, da nas tudi letos iz jaslic blagoslavlja in opogumlja, da bi leto 2017 v miru in medsebojnem sožitju skupaj prehodili pot vere. Za bolj veselo in bolj vedro življenje med nami, naj prihajajo dobre besede iz našega srca.

Z nami vsemi naj bo Mati Marija!