Prvi soboški škof
Življenjepis
Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Leta 1974 je maturiral na Celjski gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil tudi posvečen v duhovnika. Nato je štiri leta služboval kot kaplan v župniji Sv. Martina v Velenju.
Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. Magisterij je dosegel leta 1987, doktorat pa 1990 z doktorsko disertacijo Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi; v tem času pa je diplomiral tudi iz bibliotekonomije na Bibliotheca apostolica Vaticana.
Od leta 1990 dalje je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999) zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti, kot zunanji strokovni sodelavec pa še naprej sodeluje pri postopku za njegovo kanonizacijo. Od leta 1993 je član združenja Europäische Gesellschaft für katholische Theologie. Od leta 1990 z rednimi in izbirnimi predavanji, vajami in seminarji s področja sistematične (dogmatične) teologije kot profesor deluje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na enoti v Mariboru. Sodeloval je pri nastajanju in izvajanju Šole za animatorje, ki je razširjena po vsej Sloveniji in pri nastajanju učbenikov za predmet vera in kultura na cerkvenih katoliških gimnazijah. Leta 1994 je bil imenovan za rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja.
Z raznimi predavanji in prispevki je sodeloval na številnih tečajih, seminarjih in strokovnih simpozijih za študente in izobražence, tudi v Murski Soboti, ter za zdravstvene in pedagoške delavce. Pogosto predava po župnijah za različne skupine o teoloških temah.
Med leti 1995?2005 je pogosto sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah ? bodisi na nacionalnih programih radia in televizije tako na zasebnih kot tudi lokalnih postajah, še posebej na radiu Ognjišče.
Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Leta 1974 je maturiral na Celjski gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil tudi posvečen v duhovnika. Nato je štiri leta služboval kot kaplan v župniji Sv. Martina v Velenju.Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. Magisterij je dosegel leta 1987, doktorat pa 1990 z doktorsko disertacijo Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi; v tem času pa je diplomiral tudi iz bibliotekonomije na Bibliotheca apostolica Vaticana.
Od leta 1990 dalje je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999) zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti, kot zunanji strokovni sodelavec pa še naprej sodeluje pri postopku za njegovo kanonizacijo. Od leta 1993 je član združenja Europäische Gesellschaft für katholische Theologie. Od leta 1990 z rednimi in izbirnimi predavanji, vajami in seminarji s področja sistematične (dogmatične) teologije kot profesor deluje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na enoti v Mariboru. Sodeloval je pri nastajanju in izvajanju Šole za animatorje, ki je razširjena po vsej Sloveniji in pri nastajanju učbenikov za predmet vera in kultura na cerkvenih katoliških gimnazijah. Leta 1994 je bil imenovan za rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja.
Z raznimi predavanji in prispevki je sodeloval na številnih tečajih, seminarjih in strokovnih simpozijih za študente in izobražence, tudi v Murski Soboti, ter za zdravstvene in pedagoške delavce. Pogosto predava po župnijah za različne skupine o teoloških temah.
Med leti 1995?2005 je pogosto sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah ? bodisi na nacionalnih programih radia in televizije tako na zasebnih kot tudi lokalnih postajah, še posebej na radiu Ognjišče.
7. aprila ga je papež Benedikt XVI. z bulo (glej slika spodaj) imenoval za prvega škofa v Murski Soboti. Posvečen je bil 25. junija v soboški cerkvi sv. Nikolaja, ki je takrat z razglasitvijo škofije v Murski Soboti postala tudi stolnica. Za svoje škofovsko geslo si je izbral besede Svetega pisma: "Bog je ljubezen" (1 Jn 4,16).
28. novembra 2009 je papež Benedikt XVI. msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika v Mariboru, za njegovega naslednika pa imenoval mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Umestitev novega škofa je bila 10. januarja 2010, ko so se duhovniki, redovniki, redovnice in laiki zahvalili prvemu škofu msgr. dr. Marjanu Turnšku in se od njega poslovili.
Papeževa bula oz. pismo, s katero je imenoval msgr. dr. Marjana Turnška za škofa.
Prevod papeževe bule v slovenski jezik
TUKAJ.
Škofov grb
Razlaga grba
Grb je razdeljen na dve polji: zgornje rdeče in spodnje modro. To sta dve ikonski barvi: rdeča pomeni Božje, modra človeško. Cerkev in vsaka služba v njej, tudi škofovska, ima Božjo in človeško razsežnost. Na rdečem polju je tako imenovani kalvarijski ali stopničasti križ, pod katerim sta navadno upodobljena Marija in evangelist Janez, v vzhodni različici pa Marija in Janez Krstnik, ki ju simbolizirata dve zvezdi. Križ torej simbolizira dogodek Jezusove smrti na Kalvariji, ki je najizrazitejše zemeljsko izražanje Božje ljubezni do človeka. Bog je gotovo svojo ljubezen do človeka najmočneje izrazil na človeški način na veliki petek ob treh popoldne na Kalvariji. Ta ikonografija je v najtesnejši povezavi z mojim škofovskim geslom, ki se glasi: ?Bog je ljubezen?, hkrati pa je takšna izvedba križa na slovenskih tleh tudi značilna za pokrajini na obeh bregovih Mure.
Spodnje modro polje samo zase simbolizira Marijo, saj je modra barva v naši kulturi prav marijanska. Marijo kot Zvezdo danico in Morsko zvezdo poznamo iz krščanskih molitev. Tako polje izraža ozadje mojega imena, ki v osnovi gotovo nosi Marijin koren. Čisto na koncu lahko v treh zvezdah skupaj prepoznamo tudi celjske zvezde, ki so tudi v grbu celjske škofije, ki je sedaj moja rojstna škofija.
Glede izbire gesla pa morda tole: v zadnjih letih sem kot teolog večkrat razglabljal in pisal o Božji ljubezni. Nekaj mesecev pred mojim imenovanjem je papež Benedikt XVI. izdal svojo prvo okrožnico prav pod tem naslovom in s to tematiko. Ko sem se kakšen dan po imenovanju zavedel, da sem bil imenovan za škofa 7. aprila, ki je po trenutnih izsledkih strokovnjakov najbolj verjetni datum Jezusove smrti (leta 30), mi ni ostala nobena druga izbira. V tem geslu sem se prepoznal kot riba v vodi.
Narava škofovske službe
(napisal dr. Andrej Saje tiskovni predstavnik SŠK)
1. Narava škofovske službe
28. novembra 2009 je papež Benedikt XVI. msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika v Mariboru, za njegovega naslednika pa imenoval mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Umestitev novega škofa je bila 10. januarja 2010, ko so se duhovniki, redovniki, redovnice in laiki zahvalili prvemu škofu msgr. dr. Marjanu Turnšku in se od njega poslovili.
Papeževa bula oz. pismo, s katero je imenoval msgr. dr. Marjana Turnška za škofa.
Prevod papeževe bule v slovenski jezik
TUKAJ.
Škofov grb
Razlaga grba
Grb je razdeljen na dve polji: zgornje rdeče in spodnje modro. To sta dve ikonski barvi: rdeča pomeni Božje, modra človeško. Cerkev in vsaka služba v njej, tudi škofovska, ima Božjo in človeško razsežnost. Na rdečem polju je tako imenovani kalvarijski ali stopničasti križ, pod katerim sta navadno upodobljena Marija in evangelist Janez, v vzhodni različici pa Marija in Janez Krstnik, ki ju simbolizirata dve zvezdi. Križ torej simbolizira dogodek Jezusove smrti na Kalvariji, ki je najizrazitejše zemeljsko izražanje Božje ljubezni do človeka. Bog je gotovo svojo ljubezen do človeka najmočneje izrazil na človeški način na veliki petek ob treh popoldne na Kalvariji. Ta ikonografija je v najtesnejši povezavi z mojim škofovskim geslom, ki se glasi: ?Bog je ljubezen?, hkrati pa je takšna izvedba križa na slovenskih tleh tudi značilna za pokrajini na obeh bregovih Mure.
Spodnje modro polje samo zase simbolizira Marijo, saj je modra barva v naši kulturi prav marijanska. Marijo kot Zvezdo danico in Morsko zvezdo poznamo iz krščanskih molitev. Tako polje izraža ozadje mojega imena, ki v osnovi gotovo nosi Marijin koren. Čisto na koncu lahko v treh zvezdah skupaj prepoznamo tudi celjske zvezde, ki so tudi v grbu celjske škofije, ki je sedaj moja rojstna škofija.
Glede izbire gesla pa morda tole: v zadnjih letih sem kot teolog večkrat razglabljal in pisal o Božji ljubezni. Nekaj mesecev pred mojim imenovanjem je papež Benedikt XVI. izdal svojo prvo okrožnico prav pod tem naslovom in s to tematiko. Ko sem se kakšen dan po imenovanju zavedel, da sem bil imenovan za škofa 7. aprila, ki je po trenutnih izsledkih strokovnjakov najbolj verjetni datum Jezusove smrti (leta 30), mi ni ostala nobena druga izbira. V tem geslu sem se prepoznal kot riba v vodi.
Narava škofovske službe
(napisal dr. Andrej Saje tiskovni predstavnik SŠK)
1. Narava škofovske službe
Škofje so nasledniki apostolov(1), najtesnejših Jezusovih učencev in sodelavcev. S škofovskim posvečenjem škofje sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vodstveno službo(2) .
2. Trojna narava škofovske službe
2. Trojna narava škofovske službe
Škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda. Prvo stopnjo zakramenta svetega reda prejmejo diakoni, drugo stopnjo duhovniki, tretjo, najvišjo stopnjo pa le škofje. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva. Diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, kjer kandidat po klicanju Svetega Duha in po polaganju škofovih rok prejme neizbrisno znamenje ? zakrament svetega reda. Škof opravlja posvečevalno službo, ki se kaže predvsem v podeljevanju njemu pridržanih zakramentov sv. birme in zakramenta sveta reda, to je diakonata, prezbiterata in episkopata. Škofova naloga v službi učitelja je predvsem oznanjevanje Božje besede, ki se kaže v pridiganju in skrbi za pristno poučevanje krščanskega nauka, škof v vodstveni službi pa je pastir zaupanega ljudstva.
3. Imenovanje škofov je pridržano papežu
3. Imenovanje škofov je pridržano papežu
Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež. V postopku za imenovanje novega škofa mora papeški odposlanec (apostolski nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih, ki jih je treba predlagati apostolskemu sedežu. Apostolskemu sedežu poleg predlaganih kandidatov sporoči svoje osebno mnenje, mnenja škofov v cerkveni pokrajini (metropoliji) ter stališča izbranih duhovnikov in laikov, ki so jim v krajevni Cerkvi (škofiji) zaupane posebne naloge in se odlikujejo po modrosti. Civilna oblast nima pravice ali privilegija izbire, imenovanja, predlaganja ali odločanja o škofih.
4. Krajevni in naslovni škofje(3)
4. Krajevni in naslovni škofje(3)
Škofje, ki jim je zaupana skrb za kako škofijo, se imenujejo krajevni(4), drugi pa se imenujejo naslovni(5). Pomožni škofje so glede na pastoralne potrebe v škofiji imenovani na prošnjo krajevnega škofa. Krajevnemu škofu pomagajo pri vodstvu škofije in ga nadomeščajo, če je odsoten ali oviran.
5. Naloge krajevnega škofa
5. Naloge krajevnega škofa
Kdor je povzdignjen v škofovstvo, prevzame škofijo v treh mesecih po prejemu apostolskega pisma. Kandidat, ki še ni škof, mora prejeti škofovsko posvečenje in sicer preden škofijo vzame v posest. Pred nastopom službe izpove vero in priseže zvestobo apostolskemu sedežu. Krajevni škof ima v zaupani škofiji redno, lastno in neposredno oblast, ki se zahteva za izvrševanje njegove pastirske službe. Škof vzame škofijo v kanonično posest, takoj ko v isti škofiji sam ali po pooblaščencu v navzočnosti kanclerja kurije, ki o tem sestavi zapisnik, zboru svetovalcev pokaže apostolsko pismo. Zelo se priporoča, da se prevzem v kanonično posest v navzočnosti klera in ljudstva opravi v stolnici med bogoslužnim opravilom. Ko krajevni škof osebno pogosto pridiga, vernikom razlaga in osvetljuje verske resnice, ki jih morajo verovati in v nraveh uresničevati; skrbi tudi, da se vestno izpolnjujejo cerkvenopravni predpisi o službi besede, zlasti o homiliji in katehetski vzgoji, tako da se vsem posreduje ves krščanski nauk. S sredstvi, ki se zdijo primernejša, varuje neokrnjenost in enotnost obveznega verovanja, priznavajoč potrebno svobodo nadaljnjemu raziskovanju resnic. Ko se krajevni škof zaveda, da je dolžan dajati zgled svetosti v ljubezni, ponižnosti in preprostosti življenja, si z vso močjo po lastni poklicanosti prizadeva pospeševati svetost vernikov in si kot glavni oskrbnik Božjih skrivnosti nenehno prizadeva, da bodo verniki, ki so zaupani njegovi skrbi, z obhajanjem zakramentov rasli v milosti in spoznavali ter živeli velikonočno skrivnost. Potem ko je krajevni škof vzel škofijo v posest, vsako nedeljo in na druge v svoji regiji zapovedane praznike opravi mašo za sebi zaupano ljudstvo. V stolnici ali kaki drugi cerkvi svoje škofije pogosto predseduje obhajanju evharistije zlasti na zapovedane praznike in ob drugih slovesnostih. Krajevnega škofa veže zakon osebne rezidence v škofiji, kar pomeni, da more biti le iz upravičenega razloga neprekinjeno ali s prekinitvijo odsoten iz škofije največ en mesec, če je le poskrbljeno, da zaradi njegove odsotnosti škofija ne bo trpela kakšne škode. Iz škofije naj ne bo odsoten na božič, v velikem tednu, na veliko noč, binkošti in Rešnje telo razen iz tehtnega in nujnega razloga. Krajevni škof je vsakih pet let papežu poda poročilo o stanju škofije, ki mu je zaupana, v obliki in času, ki ga določi apostolski sedež. Krajevni škof v istem letu, ko poda poročilo papežu, pride v mesto Rim, kjer počasti grobova apostolov Petra in Pavla in se predstavi rimskemu papežu. Krajevni škof, ki je izpolnil petinsedemdeseto leto starosti, je naprošen, naj da odpoved službi papežu. Škof, čigar odpoved službi je bila sprejeta, ohrani naslov upokojenega škofa svoje škofije in more, če to želi, ohraniti sedež bivanja v tej škofiji. Škofovska konferenca mora skrbeti, da se uredi ustrezno in dostojno vzdrževanje škofa, ki se je odpovedal službi, upoštevajoč prvenstveno obveznost, ki veže škofijo, kateri je ta služil. Škofovski sedež se izprazni s smrtjo krajevnega škofa, z odpovedjo, ki jo je rimski papež sprejel, s premestitvijo in z odvzemom.
6. Metropolit
6. Metropolit
Metropolit je nadškof, ki predseduje cerkveni pokrajini, njegove pravice in dolžnosti določajo kann. 435?438 ZCP. V podrejenih škofijah ima metropolit pravico nadzorovati, da se natančno ohranja vera in cerkvena disciplina sicer pa v teh škofijah nima vodstvene oblasti. V treh mesecih po prejemu škofovskega posvečenja, ali če je bil že posvečen, po kanoničnem prevzemu škofije, je papeža dolžan prositi za palij, ki je znamenje oblasti, katero ima metropolit po pravu v cerkveni pokrajini v občestvu z rimsko Cerkvijo.
opombe:
1 Prim. Dogmatično konstitucijo o Cerkvi ? C 18 in C 20 ter Odlok o pastirski službi škofov v Cerkvi (Christus Dominus) ? Š 2.
2 O naravi škofovske službe spregovori druga knjiga Zakonika cerkvenega prava z naslovom Hierarhična ureditev Cerkve, predvsem njen drugi oddelek. Prim. ZCP kann. 375?430.
3 Zakonik cerkvenega prava o škofih na splošno govori v kann. 375?380, o krajevnih škofij v kann. 381?402, o naslovnih škofih pa v kann. 403?411.
4 Krajevni škof (ordinarij) v škofiji je lahko en sam. V Cerkvi na Slovenskem so to msgr. Metod Pirih, msgr. Alojz Uran, msgr. Franc Kramberger, msgr. Andrej Glavan, msgr. Anton Stres in msgr. Marjan Turnšek. Msgr. Alojzij Šuštar je upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit.
5 Pomožnih škofov v posamezni škofiji je glede na pastoralne potrebe lahko več. V Cerkvi na Slovenskem so to msgr. Jurij Bizjak v koprski škofiji, msgr. dr. Anton Jamnik v ljubljanski nadškofiji ter msgr. Jožef Smej in v mariborski škofiji.
Mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek
Ankete
Katera župnijska cerkev je na naslovnici Stopinj 2026? |
|||
| Dolenci | 0 | 0% | |
| Mala Nedelja | 0 | 0% | |
| Kuzma | 3 | 100% |
|
| Hotiza | 0 | 0% | |
| Cezanjevci | 0 | 0% | |
| Kobilje | 0 | 0% | |
| Pertoča |
0 | 0% | |
| Skupaj glasov: | 3 | ||
