Ob 100-letnici Novin

(...) Novine so pokazale, kakšno moč so imeli mediji že takrat. Ljudje so jih izbrali za svoje in niso hoteli drugega časopisa. V letih 1920-1941 je v Prekmurju izhajalo kar 15 časopisov, ki so jih izdajale razne politične stranke. Vendar so ti časopisi životarili. Mnogi od teh so se aktivirali samo pred volitvami. Imeli so različne programe in obljube. To dokazuje, da je bilo Prekmurje glede na ostale slovenske pokrajine politično razdrobljeno, informativno neusklajeno in polno nasprotja nacionalnih interesov. Novine so izhajale 38 let in bralci so jim ostali zvesti od začetka do konca.
Zakaj so bile Novine zanimive za ljudi? Njihova oprema je bila povprečna, članki in drugi prispevki tudi niso bili ?žgečljivi? ali zanimivi v tem smislu, da bi jih brali zaradi popularnosti. Niso Novine nagovarjale ljudi, ampak njihov urednik, Jožef Klekl st. To, kar je Klekl v Novinah zapisal, so ljudje imeli za sveto resnico. Ljudje so Klekla poznali kot svetniškega, slovensko čutečega in gospodarsko skrbnega duhovnika. Veljalo je načelo: Kakšen urednik, takšen časopis! Klekl je bil kot urednik Novin nepodkupljiv, saj je vanje vlagal še svoje osebne prihranke. Ni se udinjal nikomur, nikogar ni zasramoval ali poniževal. Ko pa je bilo potrebno povedati resnico, jo je povedal brez pridržkov, jasno in zelo odločno. Branil je pravice siromakov, bogataše pa opozarjal na njihove dolžnosti do revnih. Ljudje so Novine imeli za pošten časopis. Brali so jih katoličani in evangeličani, Judje in neverni. Brez Novin v Prekmurju ni bilo javnega življenja. Nihče se ni bal Novin, razen nepoštenih posameznikov. (...)

+ dr. Peter Štumpf, soboški škof

Članek je v celoti objavljen v glasilu Poti k Bogu v posebni številki ob 100-letnici Novin