Kančevci: Katehetski simpozij - 3. dan

torek, 18.02.2014

Drugi dan katehetskega simpozija je bil v duhu papeža Frančiška, ki vabi, da dobijo ženske v Cerkvi večjo vlogo. Tudi simpozij je za ta dan gostil dve predavateljici, Silvo Matos dopoldne in Mileno Pačnik popoldne.
Silva Matos, psihologinja in psihoterapevtka, nas  je spodbudila k iskanju načina, kako vztrajati in spodbujati druge. Mladostnik, ki odrašča, je podoben ladji v pristanišču. Tako kot ladja, ki izpolni svoje poslanstvo samo takrat, ko izpljuje in pljuje, tako mora tudi mlad človek iz varnega pristanišča v življenje. Poudarila je, da je pomembno, kako ravnamo z otrokom, da bo nekoč sposoben izpolniti poslanstvo, ki je v njega položeno. Zato si je vsak katehet zase postavil vprašanje in tudi nanj odgovoril, kateri je bistveni razlog, da sem katehet?
Predavateljica je poudarila tudi, da je pomembno otroku postaviti meje, tako v družini, kot pri verouku. Pravila morajo biti jasna in če jih otrok prekrši, mu to povemo in tudi primerno kaznujemo (a ne fizično). Za vzgojo namreč ni recepta, so pa pozitivna in negativna ravnanja in otroku se nikoli   ne smemo maščevati. Zato je za kateheta nujna dobra samopodoba. Mladi si namreč želijo avtoritete in takoj preverijo, ali je to, kar jim govorimo, tudi del našega življenja. 
V delavnici nam je  predavateljica pokazala tudi tehniko dobrega sendviča, ko najprej poveš, kaj je dobro, nato poveš, kaj je slabo in zaključiš s tem, kaj je dobro. Prilike so tako odlično sredstvo kateheze!
Po skupni opoldanski molitvi v kapeli Doma in kosilu smo se popoldan zbrali na predavanju in delavnici mag. Milene Pačnik, defektologinje, ki nam je približala svet otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje. To so otroci s specifičnimi primankljaji na ravni slušno-vizualnih in vizualno-motoričnih procesov, hiperaktivni AD/HD otroci  in avtisti-Aspergerjev sindrom. V delavnici, kjer smo bili povabljeni, da zapišemo krajši narek z roko, s katero ne pišemo, smo malo zaslutili, kaj pomeni, če imaš primankljaj na področju motorike. Predavateljica nas je povabila, da si kateheti vsako uro postavimo vprašanje: kdo ima težave? Velikokrat si lahko priznamo, da je izvor nesporazuma med kateheti in otroki glede sodelovanja pri uri pravzaprav v nas odraslih.
Družabni večer se je pričel s svečano večerjo, kjer smo se ves čas trudili, da ne samo sebi naložimo krožnik, ampak tudi drug drugemu. Sladica je bila popotna culica (v palačinko zavit sladoled), ki nam je dala moči za sprehod z baklami do podrte domačije, vse v smislu gesla ?Pojdi in popravi?. Ob vrnitvi v Dom smo večer preživeli ob družabnih igrah, zvokih harmonike in ga sklenili z večernicami v kapeli.
Besedilo: Dominika Ros

Foto: Mirjana Ljuboje Olaj

Fotografije