![]() |
dr. Franc Markoja-Markfi
Dr. Franc Markoja – Márkfi(1811-1861)
benediktinec, rektor univerze
naj gledam v nebesih te večno, le to si želim.« (F.M.)
Dr. Franc Markoja (p. Samuel, OSB) benediktinec, velja za velikega črensovskega rojaka, ki je dosegel položaj rektorja univerze. Donedavnega o tem velikem Prekmurcu, ki je edini med našimi rojaki dosegel tako visoko akademsko stopnjo na tako imenitni univerzi kot je budimpeška, nismo vedeli veliko, morda tudi zato, ker je že v mladih letih odšel daleč v osrčje Madžarske s podporo nižjega plemstva iz veje Godinovih v rojstnem kraju, tam živel in tudi umrl.
Dr. Franc Markoja je svoj življenjepis spisal sam v latinščini in mu dal naslov Recordationes praetoritorum (Spomini na preteklost). Ohranjen je v benediktinskem samostanu v Pannonhalmi na Madžarskem in iz njega je mogoče natančno razbrati podatke o Markojevem življenju, šolanju in delovanju.
Franc Markoja (p. Samuel, OSB) se je rodil 29. marca 1811 v Črensovcih, takrat še v madžarski državi in sombotelski škofiji. Njegovi starši so bili Franc in Barbara, roj. Čura. Krstil ga je prvi črensovski župnik Peter Borkovič. Njegov oče je bil zelo spoštovan, dober in pobožen družinski oče, predelovalec kož z manjšim posestvom. V vasi so ga hoteli imeti za župana, a je to čast zmeraj odklonil. Osnovno šolo je mladi Franc obiskoval v Črensovcih, meščansko pa v Lendavi. Štiri razrede gimnazije, ki so jo vodili redovniki premonstratenci, je obiskoval v Sombotelu, hitro napredoval in dosegel odlične uspehe. Četrti razred gimnazije je obiskoval v Köszegu, ki so jo vodili benediktinci. V tem letu je zbolel in se spominja, kako je za njegovo zdravje skrbel ravnatelj Jona Henz. Vsak dan ga je obiskoval in poskrbel, da so dijaki zanj molili. 9. septembra 1826 je v Pannonhalmi skupaj z drugimi dijaki opravil slovesni izpit pred samostanskim zborom. Danes bi temu rekli, da je opravil maturo pred komisijo. Po končani gimnazijo, še istega leta, je stopil v benediktinski samostan in tam dobil ime Samuel. Kakor sam pravi, je tam začel novo življenje, ki naj bo v večjo Božjo čast. Let redovnega noviciata se spominja kot najbolj zveličavnih in blagodejnih v življenju. Po končanem študiju filozofije leta 1830 in teologije leta 1834 je prejel mašniško posvečanje. Prvo sveto mašo je opravil 15. marca 1835 v sestrski cerkvi sv. Elizabete na Dunaju. 20. avgusta 1935, na praznik sv. Štefana kralja, zavetnika Madžarske, jo je ponovil v rojstnem kraju v Črensovcih ob navzočnosti staršev, znancev in sorodnikov. Leta 1837 je v višjem vzgojnem zavodu na Dunaju končal triletni tečaj. Na podlagi doktorske disertacije »O spreobrnjenju Madžarov h krščanski veri« je dobil na Dunaju naslov doktorja teologije. Ko se je vrnil z Dunaja, je postal profesor bibličnih ved v Pannonhalmi. Leta 1846 pa je bil imenovan za profesorja svetopisemskih ved nove zaveze na peštanski univerzi. Poučeval je tudi grščino in hebrejščino, govoril je 6 jezikov. V svojem življenjepisu tudi pravi, da je z žalostjo odšel iz Pannonhalme v Pešto, a vendar je tam ostal do smrti. Šest let je bil dekan teološke fakultete, eno leto pred smrtjo pa je bil imenovan za rektorja budimpeške univerze. Umrl je leta 1861. Kot rektor univerze, kot prejemnik kraljevega odlikovanja »križ za zasluge z zlato krono« in kot član Madžarske akademije znanosti je bil pokopan v Pešti na pokopališču pomembnih osebnosti z veliko slovesnostjo, v starosti 50 let.
Ne poznam dovolj njegovega znanstvenega udejstvovanja, vendar bi bilo vredno raziskati vsaj obe njegovi doktorski disertaciji, ki gotovo pomenita pomembno znanstveno raziskavo. Sam sem prepričan, da je kot profesor bibličnih ved na tako imenitni univerzi moral veliko ustvarjati in pisati, da je dosegel tako visoko akademsko čast. Poleg njegovega znanstvenega dela bi vsekakor bilo zanimivo poznati tudi njegove pesmi v madžarščini in oceniti tudi korespondenco med njim in Markom Kocetom. Kocet je bil njegov gimnazijski sošolec, doma iz Trnja, sicer pa župnik v Beltincih in nekaj let dekan lendavske dekanije.
Del prispevka »Nadčasna vrednost stvaritev duha« dr. Karla Bedernjaka v monografiji Občine Črensovci, Murska Sobota 2008, str. 39-50.
Foto:
Dr. Franc Markoja-Márkfi, bron, Viktor Gojkovič, 2025
Rojstna hiša dr. Franca Markoje-Márkfija št. 20 v ulici OF v Črensovcih leta 2025
Grob dr. Franca Markoja-Márkfija na budimpeškem pokopališču
Ankete
Kako je naslov 3. knjige za vse generacije o duhovniku Miklošu Küzmiču? |
|||
| Sedemkratni junak | 0 | 0% | |
| Junakova pot | 0 | 0% | |
| Junak s Kukojce | 0 | 0% | |
| Junak s peresom | 0 | 0% | |
| Junak v Ivanovskem dolu | 0 | 0% | |
| Junak luči | 0 | 0% | |
| Skupaj glasov: | 0 | ||



















