Besede škofa na Telovo

(...) Pri Jezusovem nasičevanju množice gre za razodevanje Boga med nami, ki se vedno in povsod na nešteto čudovitih načinov sklanja k ljudem. Bog ima skrb za ljudi. Si da opravka z ljudmi. Si vzame čas za ljudi. Vidi stiske in potrebe ljudi. Ni brezsrčen in brezbrižen, temveč je nadvse čuteč. Jezus ni kasiral lačni množici ponujenega kruha in rib. Tudi ni postavljal pogojev, kdo je vreden in kdo ni vreden te hrane. Vsi so bili nasičeni. Učenci so najprej imeli samo pet hlebov in dve ribi, na koncu pa je ostalo dvanajst polnih košev. Kjer Bog podarja, tam ničesar ne zmanjka, temveč še ostaja celo za tiste, ki ga ničesar ne prosijo. Bog se nevsiljivo podarja tudi tem, da bi ga sprejeli in vanj verovali. (...)

Jezus nas posluša in sliši. Še vedno nam naroča: »Vi jim daje jesti«. To, kar imamo, ne skrivajmo zase. Vedno nosimo pred Jezusa to, kar lahko damo tudi drugim. Veliko reči lahko damo. Svojo naklonjenost in pozornost lahko damo drugim. Svojo molitev lahko damo drugim. Svoj kruh lahko delimo z drugimi.

Jezusovo vztrajanje med nami v sveti evharistiji pomeni njegovo skrbnost za nas. Ne bojmo se. Dokler bomo dajali drugim, bo dovolj tudi za nas. Jezus bo množil potrebne darove za vse. Božja ekonomija dvanajstih polnih košev kruha in rib, ki so ostali na koncu Jezusove postrežbe lačnih, velja tudi za nas.

Pridiga v celoti ... več

+ msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof