Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti

(...) Tudi Kristus je v Kalvarijo zabil križ, da bi nam tam povedal, naj bomo ljudje in naj ostanemo ljudje. Kristusa na križu je žejalo po človeškem usmiljenju. Namesto tega je dobil v srce udarec s sulico. Koliko ljudi danes prosi za usmiljenje! Množice beguncev, ki bežijo v Evropo, ne prosijo za nič drugega kot za usmiljenje. Ti ljudje nas gledajo in čakajo, da jih odžejamo in potešimo z usmiljenjem. Ne glede na to, kaj je vzrok za njihovo begunstvo, so sedaj tukaj in so v stiski! Jim bomo dali svoje srce ali pa jim bomo zadali udarec neusmiljenosti v srce? V beguncih Kristus ponovno trpi na križu in s križa kliče po naši človečnosti.
Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti, ki ga ni uspešno opravila med in po 2. svetovni vojni. Evropa še sedaj nima ustreznih odgovorov na tragiko, ki sta jo povzročila Berlinski zid in Balkanska vojna. Pojavljajo se skrajni nacionalizem, verski fundamentalizem in egoizem. Ta trojček je postal gojišče nestrpnosti in sovraštva, ki se po Evropi širi kot požar. Vrednote človečnosti so se razblinile. Na obzorju Evrope se izrisujeta propadli svetopisemski mesti Sodoma in Gomora.
Papež Frančišek je povabil vse župnije, samostane, cerkve, naj beguncem odprejo vrata usmiljenja. Zakaj?  Če se bojimo za svoje preživetje, je eno gotovo: ne bomo preživeli z zapiranjem meja in s postavljanjem novih zidov. Velja namreč evangeljska logika reševanja življenja. Kdor življenje izgubi zaradi Kristusa, življenje reši. Tu se postavlja vprašanje: Ali je rešitev življenja v ohranitvi tradicionalne Evrope ali pa v uresničitvi Jezusove zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega?