ŠKOFIJSKO ROMANJE K MARIJI POMAGAJ NA BREZJE

Dragi generalni vikar, dekani, duhovniki, bogoslovci, redovnice in redovniki, dragi verniki, dragi romarji pri Mariji Pomagaj na Brezjah!

Zastopniki škofijskega občestva murskosoboške škofije smo priromali v narodno romarsko svetišče na Brezjah k naši skupni »Mariji Pomagaj«, da bi se tako s hvaležnostjo pridružili obhajanju stote obletnico kronanja te milostne podobe Matere Božje. Hkrati pa se želimo zahvaliti Bogu za našo škofijo, za vso Cerkev na Slovenskem in rast Božjega kraljestva v njej, Mariji pa za vsa posredovanja, predvsem pa za duhovno rast naše krajevne Cerkve.
Kronanje Marijine podobe se je zgodilo kot sad več desetletnega duhovnega dogajanja, ki je pritegovalo vedno več ljudi, ki so tukaj doživljali milostno prisotnost Božjega delovanja po Marijini priprošnji. Krona v tem primeru ne pomeni svetne moči in oblasti, ampak je simbol duhovnega kraljevanja, ki je v popolni svobodni podaritvi Marije Bogu, je znamenje njenih kreposti in njene kraljevske bližine. Njej kot kraljici zaupamo, ji verjamemo, zato se k njej zatekamo. In po kronanju pred sto leti je ta duhovna oaza na Slovenskem še pridobivala na duhovnem pomenu za našo domovino. Po tem stoletju brezjanske duhovne zgodovine verjetno ne pretiravamo, če čutimo, da je v veliki meri zgodovina mnogih posameznikov in naše domovine kot celote nastajala in se odločala tudi tukaj, na Brezjah. Teh sto let skriva v sebi tudi mnogo odločilnih dejavnikov za zgodovino posameznikov, družin, naroda in tudi naše države. Koliko osebnih spreobrnjenj, telesnih in še več notranjih ozdravljenj se je tu zgodilo. Sem so prihajali v času prve in druge svetovne vojne in po njej; prihajali smo v času totalitarnega sistema in v času osamosvajanja ter prihajamo v samostojnosti. Prihajali so skrito in očito, goreči verniki, sodobni »Nikodemi« in povsem izgubljeni, državniki in celo papež. Marija je sprejemala vse in jih usmerjala k svojemu Sinu.
Brezje s kronano podobo Marije Pomagaj so ves čas ostajale močan duhovni dejavnik pri prečiščevanju ljudi, saj so sem prihajali mnogi, ki drugje niso našli poti v spovednico. Tako so postale Brezje kar nekakšna »spovednica za vso Slovenijo«, kjer se je dogajal in se še dogaja pomemben del duhovnega očiščevanja slovenskega človeka in naroda. Prepričan sem, da tudi uresničitev tisočletnega hrepenenja Slovencev po samostojni državi, ki se je uresničila pred šestnajstimi leti, se ni zgodila brez globokega duhovnega dogajanja tukaj pri Mariji Pomagaj.
Zaradi vsega tega, smo danes z vso hvaležnostjo tudi mi tukaj, saj smo tudi mi bili deležni mnogo teh dobrot. In zato s sv. Pavlom za nazaj in za naprej ponavljamo, »tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28). Ob Mariji zato želimo poglobiti svojo ljubezen do Boga in seveda tudi do nje, ki nas k Bogu vodi, ter Bogu zaupati dobro in zlo, ki ju nosimo s seboj.
Marija nam tudi danes kliče: »Karkoli vam reče, storite!« (Jn 2,5). Pripoved o svatbi v Galilejski Kani iz prebranega evangelija je temeljna, za razumevanje vsega evangelija, saj je polna simbolne govorice. Marija prva od gostov ugotovi, da ni več vina, saj je njena pozornost povsem namenjena drugim. Vino je simbol božjega veselja, božje ljubezni, božjega življenja; vino je tisto, kar razveseljuje življenje. »Dobro vino« na svatbi pomeni prisotnost Boga samega, ki človeka do konca napolni in izpolni. In če tega »vina« zmanjka, človek izgubi svojo identiteto, svojo bogopodobnost in začne propadati. Drama vsakega človeka je prav v pomanjkanju tega vina v njegovem življenju: in takrat zmanjkuje ljubezni, veselja in življenja; življenje postane sivo, prazno, težko. Nam kdaj zmanjkuje tega »vina«, bratje in sestre? Bolj ko potrebujemo zunanje vzroke veselja, bolj to kaže na pomanjkanje tega »vina«. Kadar ne znamo biti veseli samih sebe, čeprav smo božji dar; kadar se ne znamo veseliti nad drugimi, ker jih ne prepoznamo več kot božji dar; zlasti v krogu družinskih članov; ali kadar se ne znamo več veseliti nad naravo in vsem, kar nas obdaja, ter želimo praznino zapolniti z vedno več stvarmi in ljudmi, kar pa še bolj jemlje veselje nad tem, kar imamo – kadar se vse to dogaja, takrat nam je gotovo zmanjkalo božje ljubezni v odnosih, takrat ne znamo več gledati z Marijinim pogledom na vse okoli nas.
In takrat nam Marija, potem ko je Sinu povedala o naših praznih vrčih, reče: »Karkoli vam reče, storite!« (Jn 2,5). To je Marijina rešitev: bodite pozorni na Božjo besedo; kaj vam ona pravi. Bogu moremo prisluhniti na več načinov: on govori po razumu – modrosti, po Svetem pismu – kar nam je v letu Svetega pisma še posebej blizu, po konkretnih življenjskih situacijah in ljudeh v njih, govori pa tudi po nauku Cerkve.
V letu družine gotovo Marija kliče: »Družine, karkoli vam reče, storite!« In kaj vam danes pravi? Kako je z »vinom« pri vas? Možje in žene, zakonci, ljubite se med seboj: kar pomeni – zastavite iz ljubezni življenje drug za drugega; ljubite drug drugega v celoti, tudi in še posebej takrat, ko je drugi šibek, nemočen, ko sam težko ljubi, ali celo ne zmore ljubiti – takrat še posebej potrebuje tvoje »vode«. In to »vodo« bo Gospod spremenil v »vino«.
Mladi, tudi vam Marija pravi, da storite, karkoli vam Jezus reče. In kaj vam pravi? Z mladostno zagnanostjo in velikodušnostjo se pripravljajte na življenje, ki je pred vami. Kot se z leti šolanja pripravljate na poklic, se še bolj pripravljate na življenje odnosov z drugimi ljudmi. Razvijajte neslutene možnosti ljubezni, ki so v vas skrite, in jih ne uničujte z razvijanjem oblik življenja in preživljanja prostega časa, ki postavljajo v središče samega sebe v obliki želje po moči, oblasti, velikem imetju in sebičnem uživanju. To vas bo uničilo. Vodilo naj vam bo čisto življenje. Čistost v mislih, besedah in dejanjih krepi mladega človeka, a tudi vsakega drugega, za najpomembnejše trenutke in obdobja življenja. Pogumno in velikodušno odgovorite, ko vas ljubezen pokliče v zakrament zakona ali v duhovništvo oziroma redovništvo. In to »vodo« v vaših vrčih bo Gospod spremenil v »vino«.
Duhovniki, tudi nas Marija navdušuje, da naj storimo vse, kar nam Jezus reče. V vsakdanji molitvi brevirja, v rednem premišljevanju pred Najsvetejšim in daritvi svete maše; v podarjanju ljudem v pastoralnem delu – polnimo svoje vrče z »vodo«. Kadar smo v skrbeh, kaj storiti v oznanjevanju, se zanesimo, da Jezusa bolj skrbijo ljudje kot nas in da bo zato povedal, kaj naj storimo. Naredimo, kar moremo, za ponovno evangelizacijo oddaljenih in Jezus bo to »vodo« našega duhovniškega življenja spremenil v »dobro vino«.
In tako vsak in vsi skupaj, ki smo danes zbrani, prisluhnimo temu Marijinemu nasvetu in poslušajmo Božjo besedo. Galilejski čudež se bo tudi danes zgodil tukaj na Brezjah vsakemu, ki si to iskreno želi. To nam zagotavlja Marijina beseda in Jezusova ljubezen, ki želi, da bi jo vsak izmed nas danes še posebej začutil in iz nje zaživel vse svoje odnose. Bog želi tudi po tem škofijskem romanju razširiti med nami, še zlasti po naših družinah, še več svoje božje ljubezni, ki pa želi dobiti povsem človeški izraz preko nas. Zatorej ne odhajajmo z Brezij, dragi romarji, ne da bi zajeli iz vrčev, ki smo jih napolnili z »vodo«, a jo je Gospod spremenil v »dobro vino«!
Amen!