| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
BOŽIČ – GOSPODOVO ROJSTVO, slovesni in zapovedani praznik
25.12.
Najstarejši zapis o praznovanju božičnega praznika na 25. december je v kronografu iz leta 354. V starem Rimu so na ta dan praznovali rojstni dan nepremagljivega sončnega boga. Cerkev pa praznuje na ta dan rojstni dan Jezusa Kristusa, resničnega in nepremagljivega Sonca, ki je s svojim rojstvom svetu zasvetil kot »Sonce pravičnosti«. Praznovanje se je iz Rima hitro razširilo po Afriki in celotnem zahodnem svetu. Ob koncu 4. stoletja so celo vzhodne Cerkve prevzele božični praznik kot praznik »razodetja Boga«. Od 6. stoletja naprej pa je ob božiču že izpričano praznovanje vigilije, ko se praznik začenja obhajati že na predvečer. Iz tega se je pozneje razvil običaj polnočne božične maše – polnočnice. Velik pomen božičnega praznika v Cerkvi se danes kaže tudi v liturgičnem prazničnem tednu, ki se kot osmina navezuje na 25. december.
Božič – praznik Jezusovega rojstva
Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.
Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.
TISKOVNI URAD SŠK
