Lendava - obisk misijonarja škofa Antona Žerdina

Na misijonsko nedeljo nas je presenetil s svojim obiskom naš rojak misijonar v južnoameriškem Peruju p. Anton Žerdin.
V sredo pred misijonsko nedeljo je imel v lateranski baziliki za vso rimsko škofijo predavanje – meditacijo in predstavitev misijonskega dela v Peruju. Tako se je ponudila priložnost, da obišče še svoje sobrate v hrvaški provinci svetega Cirila in Metoda in svojo rojstno lendavsko župnijo. Sveto mašo je g. škof daroval v madžarskem in slovenskem jeziku ter prav tako nagovoril vernike v obeh jezikih. Somaševali so domači dušni pastirji, p. provincial frančiškanske province Cirila in Metoda fra Željko Železnjak, župnik iz Čakovca p. Stanko Belobrajdi? in dva sosednja župnika iz Madžarske g. Marton István in Farkas Károly. Škof Anton je kratko predstavil svoje tridesetletno misijonsko delovanje v pragozdu ob reki Amazonki, kjer skrbi za duhovni blagor štirih indijanskih plemen staroselcev: Shipibo, Ashaninka, Yine in Yaminawa. Na področju svoje župnije, ki je tako velika kot štiri Slovenije, je zidal šole, cerkvice, ustanavljal učiteljišča, izobraževal katehete, postavil radijsko postajo, ki danes že pokriva celotno področje župnije Atalaya, kjer je bil župnik do leta 2002. Tega leta ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v škofiji San Ramón. Škof Anton je ostal še naprej misijonar, ki preživi večino časa na misijonu v Atalayi, kjer pomaga pri dušnopastirskem delu, preostali del svojega časa pa obiskuje ostale misijonske postojanke in župnije. Vmes pa še za kakšen teden pokuka tudi v škofijsko stavbo, kjer ga čaka administracija.
Pri zahtevnem misijonskem poslanstvu ga spremlja geslo, ki si ga je izbral ob škofovskem posvečenju: »Orodje Tvojega miru«. Kot je sam to razložili: "Moj ideal je mir. Želel bi biti orodje miru, ker verujem, da ima naša molitev veliko moč pred Bogom."
Ob koncu svete maše je pozval svoje rojake, naj molijo v letu duhovništva tudi za duhovnike, ki delujejo v misijonih, včasih v zelo težkih razmerah.
Po maši se je škof Žerdin srečal še s svojimi sorodniki, nato pa še ob skupni mizi z duhovniki, kjer nam je tudi zaigral na harmoniko nekaj lepih slovenskih narodnih, med njimi ni manjkala Slomškova: »En hribček bom kupil…«
Poslovili smo se z besedami: »Nasvidenje prihodnje leto v Peruju!« Škof Anton nas je namreč povabil, naj ga prihodnje leto obiščemo na njegovem misijonu.