Ob dnevu posvečenega življenja

Jezus je dobro vedel, da bi želeli videti, da bi verovali, tudi potem, ko je odšel od nas v nebesa. Zato nam je zapustil spomin nanj. Ta spomin je presveta evharistija, v kateri ga lahko dobro vidimo z očmi vere. Kot je nenehno treba vzdrževati leče in jih čistiti, da bi dobro videli oddaljene reči, je treba nenehno skrbeti za našo vero, da lahko vidi Jezusa v sveti evharistiji, na oltarju med sveto mašo in v tabernaklju ter celo v naših bližnjih.

Dogodke v templju sta Marija in Jožef spremljala z začudenjem. Najbrž nista razumela starčka Simeona, še manj njegovo prerokbo Mariji, da bo njeno dušo presunil meč bolečin. Šele pod Jezusovim križem je Marija doumela, da ji je starček Simeon napovedal njeno trpljenje kot solidarnost s Sinovim trpljenjem. Takrat se je namreč zgodilo zveličanje vseh ljudi, ki ga je starček Simeon tudi videl že ob Jezusovem darovanju v templju. Kdor trpi z Jezusom in umira z njim, ta lahko zmore videti Njegovo zveličanje. ...

+ msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof