Vsak dan pomeni odločitev med življenjem in smrtjo

Papež Janez Pavel II. v encikliki Evangelij življenja (Evangelium Vitae), ki je izšla leta 1995, razmišlja o sodobni družbi kot dramatičnem stičišču dveh superkultur - to je kulture življenja in kulture smrti: "To obzorje luči in senc nas mora vse ozavestiti, da smo pred silnim in dramatičnim spopadom med zlim in dobrim, med smrtjo in življenjem, med "kulturo smrti" in "kulturo življenja". Smo ne samo "pred", ampak nujno "sredi" takega spopada: vsi smo pritegnjeni in udeleženi z neizogibno odgovornostjo, da se brezpogojno odločamo v prid življenju." (EV 28).
Vsak dan pomeni odločitev med življenjem in smrtjo. To pa pomeni vedno znova si utemeljevati razloge za življenje. Življenje je lahko samo življenje, če ima smisel. Brez smisla življenja ni. (...)
Če nas sedaj ogroža islamski terorizem, nas je mnogo prej že ogrožal terorizem, uzakonjen v mnogih evropskih ustavah: splav nerojenih otrok. Nerojeni nenehno doživljajo grožnjo nasilja. V mnogih porodnišnicah bodoče matere najprej vprašajo, ali bodo splavile. In če vztrajajo pri tem, da bodo rodile, jih šele nato pripravljajo na dogodek rojstva. Nerojeni otroci se ne morejo braniti. Nimajo glasu obrambe. Njihove rokice nemočno stegujejo po pomoči. Srčece utripa v prošnji za življenje. Nerojeni otrok prosi samo za eno: ?Pustite me živeti!? ... Škofov nagovor v celoti

+ msgr. dr. Peter Štumpf
murskosoboški škof