Sv. Marcel I.

Ime Marcel je pomanjševalnica imena Marko, torej Markec. Leta 304 je umrl papež Marcelin in takrat je vodstvo rimske Cerkve prevzel današnji svetnik Marcel. Po rodu je bil Rimljan in je svojo službo škofa in pozneje papeža opravljal v času rimskega preganjanja kristjanov. Preganjanja so se polegla proti koncu leta 306 in leta 308 je Marcel lahko tudi v javnosti nastopil kot papež Cerkve. Soočati pa se je moral z nemiri znotraj krščanske občine v Rimu. Po koncu preganjanj so prihajali mnogi, ki so želeli postati kristjani in biti del Cerkve. Med temi je bilo tudi mnogo takih, ki so se kot kristjani v času preganjanj vrnili k državni rimski religiji, sedaj pa so se hoteli vrniti v cerkveno občestvo brez javne pokore. In slednje je nepopustljivi papež Marcel zahteval. Zaradi neredov, je cesar Maksencij papeža Marcela izgnal in ta je leta 309 v izgnanstvu umrl.
Marcela upodabljajo med hlevskimi živalmi. Po legendi bi naj cesar Maksencij neko cerkev spremenil v konjski hlev, papeža pa prisilil v opravljanje najtežjih in poniževalnih del, zaradi česar bi naj ta tudi zbolel in umrl.