| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
MARJETA OGRSKA, devica
18.01.
(1242 – 1270)
Sv. Marjeta Ogrska je bila ogrska princesa. Njen oče je bil ogrski kralj Bela IV., njena mati pa bizantinska princesa Marija. Pred Marjetinim rojstvom so Ogrsko napadli divji Mongoli. Kralj Bela IV. Se je zaobljubil, da bo prihajajočega otroka popolnoma posvetil Bogu, če ga reši iz nesreče. Napadi Mongolov so se prenehali in ko se je leta 1242 rodila Margareta, jo je oče v 4. letu starosti izročil v vzgojo dominikankam v Vesprimu. Stara deset let je prišla v samostan na Zajčjem otoku na Donavi blizu Budimpešte, kjer je ostala do smrti. Pozneje so otok preimenovali v Marjetin otok.
Marjeta je svoje življenje v celoti posvetila Bogu. Izprosila si je dovoljenje, da je smela že z dvanajstimi leti napraviti redovne zaobljube. Ko je bila Marjeta že mlado dekle, so ji ponudili spregled obljub. Če bi hotela, bi se lahko poročila s poljskim princem Boleslavom ali z neapeljsko-siciljanskim kraljem Karlom. Marjeta je obe ponudbi gladko zavrnila.
Bila je srečna v svojem redovniškem poklicu. Ljubila je uboštvo, skromnost in ponižnost, rada je poprijela za vsako nizko delo in stregla bolnim sestram. Iz nje je žarel poseben notranji mir. Moč je črpala iz evharistične daritve, zlasti iz svetega obhajila, ki ga je takrat smela prejemati le nekajkrat na leto in na katerega se je pripravljala z bedenjem, molitvijo in s postom. Poročajo, da je bila večkrat zamaknjena v večne skrivnosti.
Telesno izčrpana je umrla leta 1270, stara komaj 28 let.
Sv. Marjeta Ogrska je bila ogrska princesa. Njen oče je bil ogrski kralj Bela IV., njena mati pa bizantinska princesa Marija. Pred Marjetinim rojstvom so Ogrsko napadli divji Mongoli. Kralj Bela IV. Se je zaobljubil, da bo prihajajočega otroka popolnoma posvetil Bogu, če ga reši iz nesreče. Napadi Mongolov so se prenehali in ko se je leta 1242 rodila Margareta, jo je oče v 4. letu starosti izročil v vzgojo dominikankam v Vesprimu. Stara deset let je prišla v samostan na Zajčjem otoku na Donavi blizu Budimpešte, kjer je ostala do smrti. Pozneje so otok preimenovali v Marjetin otok.
Marjeta je svoje življenje v celoti posvetila Bogu. Izprosila si je dovoljenje, da je smela že z dvanajstimi leti napraviti redovne zaobljube. Ko je bila Marjeta že mlado dekle, so ji ponudili spregled obljub. Če bi hotela, bi se lahko poročila s poljskim princem Boleslavom ali z neapeljsko-siciljanskim kraljem Karlom. Marjeta je obe ponudbi gladko zavrnila.
Bila je srečna v svojem redovniškem poklicu. Ljubila je uboštvo, skromnost in ponižnost, rada je poprijela za vsako nizko delo in stregla bolnim sestram. Iz nje je žarel poseben notranji mir. Moč je črpala iz evharistične daritve, zlasti iz svetega obhajila, ki ga je takrat smela prejemati le nekajkrat na leto in na katerega se je pripravljala z bedenjem, molitvijo in s postom. Poročajo, da je bila večkrat zamaknjena v večne skrivnosti.
Telesno izčrpana je umrla leta 1270, stara komaj 28 let.
Svetnic z enakim imenom je na koledarju katoliške Cerkve dvajset. Polno ime za Marjeto je Margareta ali Margarita, kar pomeni biser.
Danes godujejo vse, ki nosijo ime: Margareta, Greta, Marjeta, Marjetka, Marjetica, Metka, Meta, Biserka.
