Tekst predstavitev papeža - mladinsko srečanje pri Gradu

Sobota 21. april 2007, 0b 20. uri
PREDSTAVITEV PAPEŽA IN NJEGOVE SLUŽBE

Po desetdnevnem žalovanju za pokojnim papežem Janezom Pavlom II. so kardinali 18. aprila 2005 stopili v konklave, da izberejo novega Petrovega naslednika. Naslednji dan, v torek 19. aprila, po četrtem volilnem krogu glasovanja so popoldne ob 17.58 uri izvolili novega papeža. Beli dim se je pojavil nad Sikstinsko kapelo in kardinal protodiakon je naznanil vernikom, prisotnim na trgu sv. Petra in vsemu svetu: Habemus Papam – imamo papeža! Privzel si je ime Benedikt XVI. Novi papež je nemški kardinal Joseph Ratzinger. Iz osrednje lože na pročelju bazilike sv. Petra je novi papež takole pozdravil prisotno množico:
»Dragi bratje in sestre! Po velikem papežu Janezu Pavlu II. so gospodje kardinali izbrali mene, ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu. Tolaži me dejstvo, da zna Gospod delovati tudi z nezadostnimi orodji, predvsem pa se vam priporočam v molitve. V veselju vstalega Gospoda in z zaupanjem v Njegovo stalno pomoč, pojdimo naprej. Gospod nam bo pomagal in Marija, njegova Sveta Mati nam bo stala ob strani. Hvala.« 
Po dolgem ploskanju je novi papež prisotni množici in svetu (urbi et orbi) podelil svoj prvi apostolski blagoslov s popolnim odpustkom.
Papež Benedikt XVI., se je rodil 16. aprila 1927 v nemškem kraju Marktl ob Innu v škofiji Passau, na Bavarskem. Študiral je teologijo in filozofijo in bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike in že zgodaj je začel prevzemati odgovorne cerkvene službe. Med leti 1962–1965 je kot teološki svetovalec sodeloval na 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Leta 1977 je bil imenovan za škofa in kardinala. Več kot 25 let je bil prefekt Kongregacije za nauk vere in najožji sodelavec papeža Janeza Pavla II. 19. aprila 2005 je bil izvoljen za 265. Petrovega naslednika. V ponedeljek, 16. aprila 2007 je obhajal svoj 80 - ti rojstni dan.

Vsako leto na prvo nedeljo po datumu izvolitve papeža obhajamo papeško nedeljo. Tako bomo jutri, 22. aprila 2007 obhajali papeško nedeljo. Za nas vernike je to priložnost, da se Bogu zahvalimo, da pripadamo eni, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi. Na Cerkev ne smemo gledati kot na eno od mnogih strank ali številnih društev, ampak je velika skupnost, Božje ljudstvo, zbrano iz vseh narodov in jezikov, ki ga v Jezusovem imenu vodijo, učijo in posvečujejo pastirji, to je škofje s papežem na čelu.
Jubilej svetega očeta je priložnost, da se nekoliko ustavimo pri službi, ki jo papež opravlja v Cerkvi. Vemo, da je Jezus vodstvo Cerkve zaupal apostolu Petru in njegovim naslednikom. Naslednik apostola Petra je vsakokratni rimski škof, ki mu pravimo papež ali sveti oče. Kadar v Cerkvi prihaja do skušnjav, da bi začeli delati kako stvar drugače, bolj moderno ali udobneje, je prav papež tisti, ki se mora vprašati, ali smemo to storiti. On, kot »služabnik božjih služabnikov« je vezan na Cerkev in jo brani pred samovoljo nekaterih, saj Cerkev ne more početi vsega, kar bi nekateri hoteli. Vzemimo le en primer: vemo, da se veljavno sklenjen cerkveni zakon ne more ločiti. Zdaj se pojavljajo ideje, češ da bi moral papež to spremeniti. Toda on tega ne more spremeniti, ker ni on postavil zakramenta svetega zakona. Tudi papež ne more spremeniti vsega, kar bi rad, ampak mora biti najprej sam pokoren Božjim zapovedim in to oznanjati tudi v današnjem času.

Papež Benedikt XVI., kot škof mesta Rima je 265 naslednik apostola Petra, je torej Kristusov namestnik na zemlji in vrhovni pastir ali voditelj Božjega ljudstva. V Kristusovem imenu izvršuje trojno službo: učiteljsko ali preroško, posvečevalno ali duhovniško in vodstveno ali pastirsko.
Njegova prva dolžnost je učiteljska služba, se pravi oznanjevanje vesele novice o našem odrešenju. Kot nosilec Kristusove avtoritete je sveti oče verodostojen učitelj in glasnik evangelija. Kadar kot vrhovni pastir in učitelj vseh verujočih, ki svoje brate in sestre potrjuje v veri, slovesno razglasi kakšen verski ali moralni nauk, ima jamstvo nezmotljivosti, ki jo je Kristus podelil svoji Cerkvi. To odgovorno nalogo opravlja skupaj z zborom škofov in kot voditelj tega zbora.
Učiteljsko ali preroško službo uresničuje z okrožnicami in pastirskimi pismi. Prvo okrožnico je sedanji papež objavil lansko leto 25. januarja pod naslovom Bog je ljubezen. V tej prvi okrožnici se je odločil, da poljudno, a vendar izjemno poglobljeno obravnava krščansko pojmovanje ljubezni, ki je temeljna resnica naše vere. V njej spregovori o tem, da je Bog ljubezen in da je človek ustvarjen za ljubezen, saj v ljubezni najde svojo izpolnitev. Ugotavlja pa, da je dandanes težko govoriti o ljubezni, ker je ta pojem zlorabljen, zato vabi ljudi dobre volje, da ljubezni vrnemo prvotni sijaj, kakor so ga dali mnogi svetniki v zgodovini Cerkve. Za njegov rojstni dan je izšla tudi njegova knjiga: Jezus iz Nazareta.

Kristus je nevidni temelj, vogelni kamen in glava Cerkve, njegovega skrivnostnega telesa, ki ga oživlja in usmerja Sveti Duh. Papež je torej njegov vidni predstavnik in oskrbnik. Vsa njegova moč in oblast v duhovnih stvareh izhaja od Kristusa, od katerega prejema ključe nebeškega kraljestva.
Naš čas je v marsičem čas zavračanja Cerkve, Kristusa, Boga, je čas novega poganstva. Širijo se praznoverja, ločine in nove oblike religioznosti, ki nimajo nič opraviti s krščanstvom. Krščanske korenine današnje Evrope so prekrite z debelo plastjo verske brezbrižnosti, samozadostnosti in slepega porabništva. Vir vsega tega zla pa je moralna kriza, propad vrednot in zdravih meril etičnega ravnanja. Sedanji sveti oče se dobro zaveda, da je njegova poglavitna naloga oznanjevanje evangelija.
V delovanju Benedikta XVI. gre za držo, ki se močno razlikuje od tiste, kakršno so o njem ustvarili mediji zaradi 24-letnega vodenja ene najzahtevnejših in najpomembnejših ustanov Svetega sedeža – Kongregacije za nauk vere. Ob nastopu papeške službe so kritiki Benedikta XVI. pospremili z oznakami »tankovski kardinal« (»Panzerkardinal«) in »veliki inkvizitor«. V dveh letih vodenja katoliške Cerkve je s svojim ravnanjem zavrnil vse take in podobne negativne kritike. Pri svojem delovanju, kot pravijo njegovi sodelavci, Benedikt XVI. ne išče popularnosti, ampak dosledno služi resnici, z malo in veliko začetnico, kakor je to delal vse življenje.

Ugledni časnikarji v Italiji ocenjujejo dosedanje delo Benedikta XVI. z besedami: gorečnost za Boga in ljubezen do človeka. V znanem govoru v Regensburgu, ki je, kot pravijo poznavalci vatikanskih razmer, ob okrožnici zelo pomemben za njegovo dosedanje delovanje, je dejal, da »ne ravnati po pameti je Bogu nasprotno«. Govor, je sicer vznemiril muslimanski svet in ob katerem se danes vse bolj zdi, da je bila reakcija nanj povzročena načrtno med nekaterimi nestrpnimi islamskimi skupinami, vendar je papež postavil v središče spraševanja sedanjega sveta odnos med kulturami in religijami. Benedikt XVI. je jasno in glasno izpovedal, da je nasilje nezdružljivo z vero, še več, da je skregano z bistvom Boga in človekove duše. Ko gledamo na njegovo dosedanje vodenje Cerkve, lahko zatrdimo, da je s sedanjim papežem svet dobil glasnika, ki nagovarja sodobnega intelektualca z jasno mislijo in neomajno gotovostjo. To mu priznavajo celo levičarski časnikarji.

Ob nedavnem obisku tajnika Svetega sedeža za odnose z državami, v Sloveniji smo v javnosti večkrat slišali tudi pobude o obisku Benedikta XVI. v naši domovini. Katoličani smo takih pobud zelo veseli. Sedanji papež je v kratkih dveh letih zelo zaznamoval našo navzočnost v vesoljni katoliški Cerkvi. 15. novembra 2005 je imenoval novega ljubljanskega pomožnega škofa, msgr. dr. Antona Jamnika; v zbor kardinalov je 22. februarja 2006 imenoval in 24. marca 2006 pa umestil nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita, msgr. dr. Franca Rodeta; 7. aprila 2006 je ustanovil tri nove škofije s sedežem v Novem mestu, Celju in v Murski Soboti – ter imenoval tri nove škofe ordinarije – msgr. Andreja Glavana za škofa v novomeški škofiji, msgr. dr. Antona Stresa za škofa v celjski škofiji ter dr. Marjana Turnška za škofa v murskosoboški škofiji. Dosedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo, dosedanjega mariborskega škofa msgr. dr. Franca Krambergerja pa povišal v nadškofa ter ga imenoval za metropolita mariborske cerkvene pokrajine; 24. maja 2006, je imenoval novega mariborskega pomožnega škofa dr. Petra Štumpfa. Ob vsem tem lahko rečemo, da bi bil Benedikt XVI. pri nas več kot dobrodošel in zaželen gost, saj bi lahko njegova jasna beseda katoličanom pa tudi vsem dobromislečim in iskrenim ljudem v naši domovini dala nov zagon v prizadevanjih za strpno družbo, več vedrine in upanja pa tudi moči za vztrajanje. Naša država bo v prihodnjem letu tudi predsedovala Evropski zvezi, zato ji lahko obisk rimskega papeža pri tem da še večjo mednarodno težo in pomen. Ko torej papežu Benediktu XVI. voščimo iz vsega srca »Vse najboljše!«, se ga spominjamo v naših molitvah in mu tudi izrekamo prisrčno vabilo na obisk v Sloveniji, ki jo z njegovo domovino Bavarsko vežejo številne tesne zgodovinske in kulturne vezi.