Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"V sebi (nosimo) dvoje znamenj: izvirnega greha in krsta. To dvoje nam nalaga boj za svetost, za pravičnost, za premagovanje zla v svetu in za rast dobrega." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Pod katerim geslom obhajamo 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
  Prekmurje živi
  V srcu Prekmurja
  Zlati mostovi
  Skupaj čez zlati most
  Odprite vrata Kristusu
  Stopinje do ljudi
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Veliki petek

petek, 25.03.2016


Nagovor murskosoboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri obredih bogoslužja na veliki petek, 25. 3. 2016, v soboški stolnici, presnos po Radiu Ognjišče


Dragi bratje in sestre! Dragi poslušalci in poslušalke Radia Ognjišče!

Veliki petek je dan zločina in je dan Božjega usmiljenja. V Kalvarijo je zabit križ, na katerem je umrl Bog in človek Jezus Kristus. V pripovedi o tem zločinu, ki ga je v svojem evangeliju zapisala priča, apostol Janez, je dejavnih mnogo zgodovinsko izpričanih oseb. Kajfa, Herod, Pilat in drugi ubijalci Boga na križu so najemniki človeštva za ta zločin. Zločina niso storili samo v svojem imenu. Storili so ga v imenu človeštva. Kot si je Kajfa hinavsko raztrgal oblačilo pred Božjim Sinom, kot je Herod izpred sebe porogljivo odslovil Božjega Sina, kot si je Pilat strahopetno umival roke, da ne bi bil kriv zločina nad Božjim Sinom, se tudi človeštvo hinavsko, porogljivo in strahopetno pretvarja,  da nič ne ve o zločinu nad Božjim Sinom.

Kdaj je človeštvo najelo morilce za Božjega Sina? Že takrat, ko v raju Adam in Eva nista verjela Bogu. Verjela sta začetniku laži ? satanu. Iz tisočletja v tisočletje do današnji dni greh najema svoje sluge za zločine nad Božjim Sinom. Greh nikdar ne sprejema krivde. Greh noče biti nikdar za nič odgovoren.

Prerok Izaija je  spoznal to žalostno stanje ljudi, ki nismo nikdar za nič krivi (prim Iz 32, 13-53,12). V zavetju greha se zgražamo nad Božjim Sinom, pačimo njegov obraz, nočemo slišati o njem in si zatiskamo oči pred zasramovanim Bogom.

Koliko ljudi si sploh želi Boga? Koliko ljudi spoštuje in ljubi Boga? Bog je zaničevan v kletvah in v sramotenju. Bog je zapuščen od mnogih. Krohotanje nad Bogom odmeva povsod. Mislijo, da je Bog bolan. Da je oslabel. Za nekatere je Bog mrtev, za mnoge Boga ni. V stvarstvu odsevajo Božja dela, a jih ne vidijo. Med nami odmeva Božja beseda, a jo prezirajo. Vidijo celo čudeže, ki jih dela Bog za njih, a jih ne prepoznajo.

Bog se nas je usmilil. Ni nam zameril naše trdosrčnosti. Čeprav nas bremenijo grehi, nas je prepoznal za vredne usmiljenja. Bog je vstopil v naš greh, da stre njegove okove. Bog se je prepustil človeškim grešnim rokam. Zaradi naših grehov je bil ranjen. Zaradi naših grehov je umrl na križu. Žeblji, ki so prebodli telo Božjega Sina, so postali ključ, ki odpira, da človeštvo spozna svojo zmoto. Sulica, ki je prebodla Božje srce, nam ponuja pogled na skrajno Božje usmiljenje. Pribite roke na križu nam ponujajo spravo. Ranjeno srce nam govori o sočutnosti Boga z našimi slabostmi. Večjega sočutja nima nihče drug ko ta, ki zastavi svoje življenje za ljudi, predane grehu in pogubi.

V svetih ranah križanega Boga se nam razodeva, kako je Bog dober, milosrčen in poln usmiljenja. Čeprav smo v grehih, smo vredni usmiljenja. Božje usmiljenje je naše zdravilo zoper greh. Božje usmiljenje je vzgled, kako naj ravnamo.

Prostor Božjega usmiljenja je tudi škofija. Pred desetimi leti nam je Bog po papežu Benediktu podaril ta prostor usmiljenja tudi v Murski Soboti. Bog je po prvem škofu Marjanu sklenil zavezo usmiljenja z duhovniki in z Božjim ljudstvom. Takrat smo kot soboška krajevna Cerkev pričeli hoditi za Gospodom Jezusom tudi na njegovi poti trpljenja. Kot Cerkev padamo v slabostih in grehih. Kot Cerkev z Jezusovo pomočjo vstajamo v usmiljenju, spravi in v odpuščanju.

Danes, ne veliki petek, skesani prosimo: Usmili se nas Gospod Jezus, odpusti nam naše velike grehe in nas po svojem Križu privedi do slave svojega Vstajenja in v večno življenje pri sebi v nebesih.

- amen
+ msgr. dr. Peter Štumpf
murskosoboški škof

Foto: s. Martina Golavšek HMP

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 sreda, 01.05.2019 - petek, 31.05.2019

Šmarnice - Panonski cvetovi za Marijo

V pripravi na obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bodo spregovorile tudi letošnje šmarnice. več ...


 nedelja, 26.05.2019

Majniško srečanje cerkvenih pevcev

Vabljeni na majniško srečanje cerkvenih pevcev in skupin ljudskega petja več ...


 sreda, 29.05.2019

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 nedelja, 09.06.2019

Naši koraki čez šesti zlati most

Nadaljujemo praznovanje stoletnice več ...


 sobota, 15.06.2019

51. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih k Mariji Pomagaj na Brezje

Letošnje romanje bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. več ...


 torek, 25.06.2019

Halasov shod

V Črensovcih več ...


 sobota, 17.08.2019

Slovesno čez zlati most

Sv. maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Beltinci, 17. avgust 2019 več ...

Celotni seznam napovedi