Veliki četrtek

četrtek, 02.04.2026

Na veliki četrtek, 2. aprila 2026, smo v naši stolnici vstopili v sveto velikonočno tridnevje. Slovesno bogoslužje je daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar, ob oltarju pa je bil navzoč tudi gospod škof dr. Janez Kozinc. 
V središče prazničnega nagovora je kaplan postavil skrivnost evharistije. Poudaril je, da nam je Jezus pri zadnji večerji za vse čase zapustil samega sebe na konkreten način – pod podobo kruha in vina je ostal navzoč skozi vse čase in povsod na zemlji. Ta zakrament je izraz neskončne Božje ljubezni, ki želi človeka odrešiti in z njim ohraniti prijateljski odnos.
Kaplan je evharistijo opisal kot sodobno »pashalno jagnje«, ki nas nasičuje za vse naše duhovne boje, preizkušnje in dvome. Kristusova kri nas varuje pred smrtjo naše duše in nas ohranja za večno življenje. Čeprav se obred svete maše ponavlja in se zdi vedno enak, je ravno v tej stalnosti njegova veličina – vedno znova nas napolni z Gospodovo močjo in nas na novo poveže med seboj.
Pomemben poudarek pridige je bila tudi edinost Cerkve. Evharistija ni zasebna stvar posameznika, ampak stvar celotnega Božjega ljudstva. Preko nje smo povezani v eno družino s papežem, škofom in vsemi brati in sestrami po svetu. To povezanost je Jezus potrdil z umivanjem nog, s čimer je pokazal, da zapoved ljubezni presega vsako situacijo. Tako kakor nam je Jezus dal zgled s svojo ljubeznijo, je tudi kaplan Matjaž v močnem simbolnem dejanju umil noge dvanajstim možem. S tem dejanjem je pred celotnim občestvom ponazoril Kristusovo naročilo, da smo poklicani videti stisko bližnjega in mu služiti, tudi ko bi sami morda potrebovali pozornost in sočutje.
Po končanem bogoslužju smo se v tišini poklonili Najsvetejšemu, ki je bilo preneseno v »ječo«. S tem smo se pridružili Jezusu v njegovi zapuščenosti v vrtu Getsemani in se pripravili na tišino velikega petka.

Besedilo in foto: Mojca Mutvar

FOTOGRAFIJE