2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
100-letnica rojstva božjega služabnika Danijela Halasa - Črensovci, 25. junij 2008
sreda, 25.06.2008
Škofija Murska Sobota je na dan državnosti in na dan druge obletnice posvečenja prvega škofa dr. Marjana Turnška obhajala osrednjo slovesnost v Halasovem letu – stoletnico rojstva božjega služabnika Danijela Halasa. 24. junija 1908 je bil rojen Danijel Halas in naslednji dan krščen v črensovski župnijski cerkvi. Ob 100-letnici njegovega rojstva in krsta se je zvrstilo kar nekaj dogodkov. Po župnijah je potekala molitvena tridnevnica v pripravi na osrednjo slovesnost, otroci so že prej pri verouku spoznavali božjega služabnika, v kakšni župniji so pripravili še razstavo o njem ali se ga spominjali na drug način.
V sredo, 25. junija, so zablesteli Črensovci. V prenovljeni župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa se je ob 16.30 začela molitvena ura pred Najsvetejšim, ki jo je vodil domači kaplan Simon Slana. Posamezne desetke svetlega dela rožnega venca so molili molivci iz domače župnije.
Ob 17. uri se je začela sv. maša, ki jo je prenašal tudi Radio Ognjišče. Sv. mašo je ob somaševanju več deset duhovnikov, ob postulatorju dr. Vinku Škafarju in generalnem vikarju msgr. Francu Režonju vodil soboški škof dr. Marjan Turnšek. Škofa in vse navzoče je pozdravil črensovski župnik Ivan Krajnc, ki je tudi sicer vodil vse priprave na slovesnost. Prvo berilo je prebrala redovnica, drugo pa duhovnik v madžarskem jeziku. V pridigi je škof med drugim poudaril odločitev Danijela Halasa, da bo sledil svojemu krstnemu poslanstvu, da ne bo živel zase, temveč za Boga in s tem za ljudi. Tej odločitvi je ostal zvest tudi v težkih časih vse do mučeniške smrti.
Škof je nato blagoslovil obnovljen krstni kamen, pri katerem je bil pred natanko sto leti krščen božji služabnik Danijel Halas. Blagoslovil je tudi kapelo, posvečeno fatimski Materi božji. Tako bo odslej v črensovski cerkvi poseben prostor za molitev, za spomin in duhovno povezovanje z Marijo in tudi z božjim služabnikom Danijelom Halasom.
Prošnje vernikov so izrekli predstavniki različnih župnij. Ena prošnja je bila izrečena tudi v madžarskem in ena v romskem jeziku.
Sledilo je prinašanje darov. Predstavnika lendavske dekanije sta prinesla krstno svečo in krstno knjigo župnije Črensovci, v kateri je zapisano ime Danijel Halas. Predstavnika soboške dekanije sta položila na oltar stari molitvenik Küzmičevo Knigo molitveno ter verski tisk iz Halasovega časa Marijin list, Marijikin ograček in Kalendar Srca Jezusovega. Predstavnika ljutomerske dekanije pa sta prinesla pateno s hostijami in kelih z vinom. Bogoslužje so bogatili združeni pevski zbori, ki jih je vodil maestro Marjan Potočnik.
Po sveti maši je sledila akademija z naslovom Sto let najlepšega klasa. Mladi in odrasli iz črensovske župnije so prikazali rast pšeničnega zrna, ki je zraslo v najlepši klas. Akademija je bila sestavljena v štirih vsebinskih sklopih. Najprej so prikazali duhovno okolje, v katerem je živel Danijel Halas. V nadaljevanju so prikazali zrna, ki so bila pred sto leti po zakramentu svetega krsta položena v duhovno gredico. Eno zrno je vzklilo in dozorelo v najlepši klas. O tem klasu so pevci otroških zborov pod vodstvom Tomija Bušinoskega zapeli pesem Najlepši klas. Peli so tudi pri vsej akademiji in spremljali dogajanje pri oltarju, kjer so mladi uprizorili pripravo zemlje, setev in dozorevanje klasa. V zadnjem prizoru so pokazali na Danijela Halasa, ki je delil kruh, ki se je razdajal ljudem in tako tudi sam postal kruh. 16. marca 1945 se je pustil do konca razlomiti. Danijela Halasa je zagrnila tema, odel se je v rdečo barvo mučeništva. Mladi so pred oltar prinesli veliko sliko božjega služabnika in tako povedali, da Danijel Halas živi. Vabi nas k polnosti življenja, vabi nas na pot darovanja.
Po prireditvi je sledilo druženje z okrepčilom, ki so ga pripravili domači verniki.
Zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pozdrav: župnik Ivan Krajnc >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Uvod v pozdrav miru: dr. Karel Bedernjak >>>
Uvod v Akademijo: dekan Lojze Kozar >>>
Povezava na RKC >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek
Dragi duhovniki, p. dr. Vinko Škafar – postulator, člani škofijskega odbora za Halasovo razglasitev za svetnika, diakon, bogoslovci in semeniščniki, redovnice, cenjeni gosteje, dragi verniki zbrani tukaj v rojstni župniji in na krstnem kraju Božjega služabnika Danijela Halasa ter vsi, ki se tej slovesnosti pridružujete preko valov Radia Ognjišče, naj bo z vsemi vami Gospodov mir in mogočna Marijina priprošnja, kateri je duhovnik Danijel Halas tako zaupal! V veselo škofijsko praznovanje vključujemo tudi veselje ob prazniku naše državnosti in z veliko gorečnostjo izročamo Gospodu vsega stvarstva ob zahvali tudi prošnjo za nadaljnji blagoslov pri razvoju naše samostojne države in to naj se zgodi na priprošnjo našega Božjega služabnika.
Najboljše drevo, ki raste med nami je križ, saj z njega visi sad Božje in človeške ljubezni. Božji služabnik Halas mu pripada. To nam z gotovostjo razodeva njegova zadnja pot do njegove Kalvarije na bregu Mure. V naši duhovni viziji čutimo, da je tudi to pot upodobil po Gospodovi zadnji poti. Samo v neizpolnjeni želji ostaja hrepenenje, da bi nam kdo izmed storilcev pričeval o tem, kako je to pot prehodil, in bi to izpoved mogli kot svetinjo ohranjati zase in za bodoče rodove. A danes, ko stojimo ob njegovem krstnem kamnu, lahko z mirom ugotovimo, da je s to zadnjo potjo do konca izkazal ljubezen Bogu in ljudem, ki jim je kot duhovnik tako vdano pripadal, da kljub opozorilu »o smrtni obsodbi« ni hotel zbežati. Tako je izpolnil svoje krstno poslanstvo.
Prav pri tukajšnjem krstnem kamnu je postal Božji otrok, postal je ves božji; po krstu je pripadel povsem Bogu, tako kot se je to zgodilo vsakemu izmed nas. Kdor je krščen, naj ne bi več živel zase, za svoje interese in cilje, ampak za Božje. To je naravno za kristjana; vse drugo je proti pravi človeški naravi. Zato nas Halasov vzgled kliče, da ob njegovi stoletnici rojstva in krsta, tega drugega nadnaravnega rojstva, tudi mi obnovimo svoje krstno zavedanje in krstno pripadnost, in tako rodimo dobre življenjske sadove. Dragi bratje in sestre, po krstu ne pripadamo več sebi, zato tudi živimo za Boga, kar pomeni za bližnjega.
V letu družine nas tudi Halasove besede kličejo, da bi tudi zakonsko in družinsko življenje živeli po tem principu, torej ne zase in za svoje cilje, ampak za božje in bratov ter sester. Ko je pisal o stanju prekmurskih družin v času svojega delovanja, je predvsem poudaril pomembnost priprave na zakonsko in družinsko življenje ter potrebno vzgojo, ki so jo v ta namen dolžni dati otrokom starši. Takole pribije: »Družina je nekaj svetega /…/ Bog jo je ustanovil zato, da bi se v njej rodili otroci in se lepo vzgajali. Ako bi družine to svojo nalogo verno izpolnjevale, potem bi življenje na zemlji imelo vse drugačen obraz /…/ Od družin je odvisno, kakšni so ljudje. Dobre družine dajejo dobre ljudi, slabe družine slabe ljudi.« Zelo velik poudarek je dal vprašanju in poučevanju o spolnosti ter čisti pripravi na poroko ter sploh celostni pripravi na zakonsko in družinsko življenje. »Bodoči zakon in družinska sreča ali nesreča je odvisna od priprave na zakon,« je polagal na srce mladeničem in mladenkam. Čutiti je, da je preroško zaznaval, kaj bodo s seboj prinesle liberalistične ideje, s katerimi so se tudi prekmurski ljudje srečevali, ko so se razseljevali po Evropi; kmalu po so se naselile in razširile tudi na pomurskih tleh. In so ostale vse do naših dni, zato so Halasovi klici primerni in dobrodošli tudi danes. Naj vzpodbudi družine k razmišljanju o svetosti, vzvišenosti in pomembnosti družinskega življenja tale njegova misel: »Ko bodo družine zopet zdrave, rodovitne, verne, poštene, potem bo tudi življenje postalo lepše.«