2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  2023
januar  februar  marec  april  maj  junij
julij  avgust  september  oktober  november  december

Tudi tvoj in moj

četrtek, 24.03.2011

Tudi tvoj in moj

Križev pot na Hotizi ob zadnji poti Božjega služabnika Danijela Halasa

Msgr. Lojze Kozar, prvi naslednik umorjenega župnika v Veliki Polani Danijela Halasa, sedaj Božjega služabnika, je leta 1995 objavil dve literarni zgodbi o Halasovi mučeniški smrti in s tem vzpodbudil ne le postopek za njegovo beatifikacijo, temveč posredno tudi bogato in pestro dogajanje. Sad mnogih prizadevanj so tudi znamenja križevega pota na Hotizi, ki jih je Škofija Murska Sobota postavila v tem letu. Prizadevanje za postavitev križevega pota je trajalo kar štiri leta. Potrebno je bilo opraviti veliko dela: po narisanih skicah izdelati načrte, pridobiti dovoljenja, pridobiti zemljišča, urediti teren, opraviti veliko dogovorov z različnimi ljudmi. A delo je bilo uspešno, ker je podkrepljeno z molitvijo, pa tudi s priprošnjo Božjega služabnika.
Molitev križevega pota na Hotizi poteka že od leta 2002, ko mladi in tudi odrasli v postu med molitvijo prehodijo pot, po kateri so Božjega služabnika Danijela Halasa peljali do reke Mure, ga tam ustrelili in truplo vrgli v vodo. Ob tej poti molijo križev pot, ki je bil sestavljen posebej za to dogajanje in povzema Jezusovo trpljenje, trpljenje Božjega služabnika Danijela Halasa, vključuje pa tudi vsakega posameznika. Župnija Hotiza je vsako leto postavila majhne lesene križe na poldrugi kilometer dolgi poti. Zdaj so tam postavljeni veliki križi iz umetnega kamna. Zemljišča za znamenja je poskrbela Občina Lendava v zameno za župnijsko parcelo, na kateri je nogometno igrišče.
Postavljanje znamenj križevega pota je zajelo vso škofijo Murska Sobota. Nagovorjeni so bili vsi: duhovniki, otroci, mladina, člani ŽPS in drugi verniki. Za postavitev temeljev in oblikovanje okolice križev so se odzvali zidarski mojstri in s svojim prostovoljnim delom veliko prispevali k dokončni ureditvi križevega pota. Seznam darovalcev za križe je obsežen, kar kaže na veliko dobrote v ljudeh, ki jo je prebudil Božji služabnik Danijel Halas. Za posamezne križe so darovali otroci in mladina, člani ŽPS, drugi verniki, duhovniki, škof, nekatere župnije in posamezniki. Seznam darovalcev se še dopolnjuje.
Vsak križ je drugačne oblike in predstavlja vsebino posamezne postaje, ki govori o Jezusu in o Danijelu Halasu. Pa tudi o nas, o vsakem človeku, kajti vsak človek se srečuje s preizkušnjami, s trpljenjem, s porazi, s smrtjo, pa tudi s pomočjo, s sočutjem, z dobroto, torej z vsem, kar je na svojem križevem potu doživljal tudi Jezus.
Križi so izdelani iz umetnega kamna, kakor spomenik na Halasovem grobu. V križe so vdelani kamni iz Mure. V prvi križ en kamen, v drugi križ dva in tako naprej do zadnje postaje.
Okolica posameznega križa je urejena tako, da so temelji postavljeni v obliki velikih črk, ki skupaj dajo misel: Pot v življenje.

Uvodno znamenje

Prvo znamenje stoji ob glavni cesti Murska Sobota - Lendava, v bližini, kjer se je 16. marca 1945 začela Halasova pot trpljenja.
Na velikem križu je še več križev. Kajti Jezus je vzel na svoje rame naše križe. Prečni tram Jezusovega križa z dvema navpičnima tramovoma prikazuje črko H, začetnico Halasovega priimka in predstavlja njegov križ. Spodaj je še en manjši prečni tram, ki predstavlja naše križe, mojega in tvojega. Zato so na križu vklesane besede: Križev pot – Jezusov – Halasov – tvoj in moj.

1. postaja: Obsodba

Križ na prvi postaji spominja na obsodbo. Spominja na Pilata, ki je obsodil Jezusa, pa tudi na ljudi, ki so obsodili Danijela Halasa. Prečni tram je izdelan v dveh barvnih niansah. Levi del je rdečkast, desni črnkast. Predstavlja dve skupini ljudi, ki sta sovražili Danijela Halasa in ga obsodili. Ob tem znamenju lahko premišljujemo tudi o svoji vlogi. Tudi mi včasih obsojamo, tudi nas včasih obsojajo. Zato prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da nikoli ne bomo nikogar obsojali.

2. postaja: Na pot

Križ je oblikovan kot kažipot. En krak je koničast. Kaže v smer, ki je Halasa vodila do Kalvarije ob Muri. Križ je potrebno vzeti na rame in ga nesti. Jezus je to storil z veliko ljubeznijo. Tudi Danijel Halas je nosil svoj križ. Nosil ga je v zaporu, nosil ga je doma, ko je vedel za obsodbo, nosil ga je po blatni poti do Kalvarije ob Muri. Tudi vsak izmed nas mora na pot. Na pot trpljenja, preizkušenj. Zato prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo svoj križ zmogli nesti za Njim.

3. postaja: Prvi neuspeh

Križ je nekoliko nagnjen, da spomni na Jezusov prvi padec in na Halasove neuspehe v boju z zlom. Tudi nas križ večkrat pritiska k tlom. Jezus se je po padcu dvignil in šel naprej. Tudi Božji služabnik Danijel Halas se je večkrat znašel na tleh, poteptan, povožen. A vedno znova se je ozrl v tabernakelj, v Jezusa. On mu je dal moči, da je vedno znova vstal in šel naprej. Tudi vsak izmed nas se kdaj znajde na tleh, izigran, pred steno, v slepi ulici. Zato pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bi po vsakem padcu zmogli vstati in iti naprej.

4. postaja: Srečanje z materjo

Ob velikem križu je pritrjen še manjši križ. Spominja na Jezusovo mater Marijo, ki je Jezusa spremljala na njegovem križevem potu, ki je z njim trpela in nas soodreševala. Spremljala je tudi Danijela Halasa, saj se je on vedno znova njej izročal. Kot znamenje izročitve je nosil na verižici okrog vratu Marijino svetinjico. Nebeška Mati Marija spremlja tudi nas. Zato se pri tej postaji še posebej priporočamo nebeški Materi, da bi zmogli vztrajati na poti za Gospodom in izpolnjevati Njegovo voljo.

5. postaja: Pomoč

Postavljen je samo navpični del križa. Prečnega tramu ni, ker je del Jezusovega bremena nosil Simon iz Cirene. Tudi Halasu so mnogi lajšali trpljenje. In lajšajo ga tudi nam. Pri tej postaji se zavem, da na svoji življenjski poti nisem sam, del mojega trpljenja še nekdo nosi. Obenem želim tudi sam biti kakor Simon. Zato prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo znali pomagati svojim bližnjim.

6. postaja: Veronika

Križ z dvignjenima krakoma spominja na Veroniko in na vse dobre ljudi, ki dvigajo svoje roke k trpečemu človeku. Simon je Jezusu pomagal pod prisilo. Veronika je bila drugačna. Ni bila le dobra, bila je tudi pogumna, da je pristopila k Jezusu. Tudi ob Danijelu Halasu so dobri ljudje pokazali pogum in mu izkazali sočutje. Veronikin zgled nas vabi, da zberemo pogum za dobra dejanja. Pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo pogumni v konkretnih življenjskih situacijah, ko je potrebno bližnjemu storiti nekaj dobrega.

7. postaja: Ponovni neuspeh

Križ je še nekoliko bolj nagnjen kot pri tretji postaji. Trpljenje se stopnjuje in pritiska k tlom. Jezus je moral priznati nemoč svojega telesa. Duh Vsemogočnega pa ga je okrepil in dvignil. Tudi Danijel Halas se je znova in znova znašel na tleh. Ni mu uspelo za Jezusa navdušiti vseh ljudi v župniji. A ni obupal. Tudi vsak izmed nas znova in znova doživlja neuspehe. A pot se nadaljuje. Za vsakega. Pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo kljub neuspehom vztrajali na svoji poti.

8. postaja: Tolažba in opomin

Levi prečni tram križa je spuščen, je kot roka, ki boža. Spominja na tolažbo, ki jo je Jezus nudil jokajočim ženam. Desni prečni tram je dvignjen, kot roka, ki opominja. Spominja na opomin, ki ga je Jezus izrekel. »Ne jokajte nad menoj, kajti jaz grem v življenje. Jokajte nad tistimi, ki gredo v smrt, v večno trpljenje.« Tudi Danijel Halas je tolažil in opominjal. Vzpodbujal je ljudi, naj molijo za ves svet, saj je »svet kakor na smrt bolan bolnik, ki ga more ozdraviti le Kristus«. Na tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo znali pravilno tolažiti in opominjati, pa tudi, da bi vsak opomin vzeli zares.

9. postaja: In znova neuspeh

Križ je nagnjen tako, da se prečni tram dotika tal. Včasih povsem poidejo moči. Jezusu so pošle. Zgrudil se je na tla. A zgrudilo se je le njegovo telo, duh je ostal močan, zato je dovolil, da so ga pribili na križ. Tudi Danijel Halas je čutil svojo nemoč, svet se je nezadržno vrtel v pogubo. A vendar ni obupal. Vztrajno je šel za Kristusom na Kalvarijo. Tudi nad nas se zgrinja breme trpljenja in greha. Vrstijo se neuspehi, padci. Zato na tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da nas naši padci in neuspehi ne bodo naredili malodušnih.

10. postaja: Sramotenje

Prečni tram je dvakrat širši, težji. Sramotenje predstavlja dodatno težo, ki človeka pritiska k tlom in ga hoče zlomiti. Jezus je to doživljal, ko so mu pljuvali v obraz, ga udarjali po licu, in ko so mu končno vzeli obleko. Danijela Halasa javno niso upali sramotiti, so se pa znesli nad njim v tistih nekaj strašnih minutah, ko so ga peljali po blatni poti proti Muri. Tudi mi včasih doživljamo sramotenje, morda pa kdaj sramotimo svojega bližnjega. Sramotenje, poniževanje je le prvi korak. Sledijo drugi, še hujši. Še bolj boleči. Zato prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo sramotenje pogumno prenašali. In naj nam da moči, da nikogar ne bomo sramotili.

11. postaja: Zadnje dejanje

V križ so zabiti trije veliki žeblji. Kakor so prej besede in dejanja prebadala Jezusovo srce, tako so na križu žeblji prebodli njegove roke in noge. Tudi Danijel Halas je občutil hudobijo ljudi. Njihovo zadnje dejanje je bilo dejanje sovraštva. In to se ponavlja v vseh časih, tudi danes. Z grehi tudi mi zabijamo žeblje v Jezusove roke. In v srce. In v srca ljudi. Zato pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da ne bomo krivi nobene smrti.

12. postaja: Sestra smrt

Prečni tram je narejen v obliki dveh puškinih kopit. Streli iz pušk so Danijelu Halasu vzeli življenje. Še danes pokajo puške in jemljejo življenja. A vendar nimajo zadnje besede puške, nima zadnje besede smrt. Zadnje dejanje ni bilo dejanje tistih, ki so Jezusa pribili na križ. Zadnje dejanje je bilo Jezusovo dejanje, ko je Očetu izročil svojo dušo. Tudi Danijel Halas je svoje življenje daroval Bogu. Pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost srečne smrti.

13. postaja: V naročju

Prečni tram je polkrožno oblikovan. Je podoben rokam, ki objemajo. Marijinim rokam, ki so ljubeče, z velikim spoštovanjem objemale mrtvega Jezusa. Rokam ljudi, ki objokujejo svoje drage. V naročju Mure je mrtvo telo Danijela Halasa počivalo tri dni. Potem so ga našli, dvignili iz vode in položili v naročje zemlje pri Muri. Naše roke so ustvarjene za to, da objemajo. Še prej pa mora bližnjega objeti naše srce. Zato pri tej postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost vere in upanja v življenje po smrti.

14. postaja: Pogreb

Jezusa so položili v grob, ki je bil le njegovo začasno prebivališče. Tudi naši grobovi so le začasna bivališča. Smrt pomeni prehod. Na starih nagrobnikih v Prekmurju lahko beremo napis: »Eti počiva v meri božem.« Izraža vero v večno življenje. Telo počiva, da se človek pripravi na dokončno srečanje z Bogom. Nad vrati groba stoji križ, znamenje odrešenja, znamenje življenja, ki nam ga je Jezus pridobil. Skozi vrata smrti je v življenje že vstopil Danijel Halas. Pri tej zadnji postaji prosimo Gospoda, naj nam na priprošnjo božjega služabnika Danijela Halasa da milost, da bomo po smrti čim prej dosegel večno veselje.

Življenje

Temelji križev so oblikovani kot črke, ki sestavljajo misel: Pot v življenje. Zadnji križ je oblikovan kot vrata, ki pomenijo prehod. Vrata so zaznamovana s križem. Skozi vrata smrti je Jezus vstopil v novo življenje. Skozi ta vrata je vstopil tudi Božji služabnik Danijel Halas v novo življenje. Skozi vrata smrti vsi vstopamo v novo življenje. Kakšno je to novo življenje? O tem je Jezus povedal, da »oko ni videlo, uho ni slišalo in v človekovo srce še ni prišlo«, torej nekaj izredno lepega. Zato je prostor za zadnjim znamenjem urejen kot park z zelenjem in s cvetličnimi gredicami. Prostor »tostran« in »onstran« je ločen z živo mejo, da vsak v park, v življenje vstopi skozi vrata. Od vrat vodi steza do »šamrla«, pomola, pri katerem pristaja brod in na katerem je Danijel Halas daroval svoje zemeljsko življenje. Pred »šamrlom« je postavljen kamen. To je kamen smrti in življenja. Na njem so zapisane zadnje besede, ki jih je 16. marca 1945 izrekel Božji služabnik Danijel Halas: »Jezus, Marija, Jožef.« Vsak lahko stopi na ta kamen, ki ne pomeni le zadnjega koraka Božjega služabnika, temveč pomeni predvsem trden temelj našega življenja. Na tem kamnu lahko vsak razmisli o svojem življenju, o smrti, o večnosti. Ko bo vsak stal na tem kamnu, si lahko prikliče v zavest, da stoji pred večnim Sodnikom, kakor bo pred njim nekoč resnično stal.
S tako ureditvijo ima križev pot smiseln in lep konec, ker nam govori, da trpljenje, ki ga sprejmemo in darujemo, vodi v večno blaženost, v družbo Jezusa, Marije in svetnikov.
Križev pot na Hotizi bo v nedeljo, 3. aprila 2011 ob 15. uri blagoslovil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Lojze Kozar ml.

PREDSTAVITEV KRIŽEVEGA POTA