Škofova božična poslanica

nedelja, 21.12.2025

»Ne bojte se!«

»Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje … Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2,10) Dragi verniki, ljudje dobre volje! Veliko je razlogov, da bi bil danes oznanjevalec Jezusove besede zaskrbljen, morda v strahu. Dogodki, trendi se v krajevni Cerkvi večkrat ne odvijajo kakor bi si želeli, čeprav so naše želje lahko zelo religiozno obarvane: več podeljevanja zakramentov, želja da bi Božje ljudstvo hrepenelo po evharistiji, molitvi, poglabljanju vere v Boga. Podobno je imelo izvoljeno Božje ljudstvo svoja pričakovanja o tem, kako bo prišel Kristus, Mesija, kako se bo Bog razodel. Pričakovali so da pride kot lev, a je prišel kot jagnje; da bo zlomil moč hudobnih, jih vklenil v železne okove, pa ga je na koncu njegovo ljudstvo izdalo in s sodelovanjem Rimljanov z žeblji pritrdilo na križ. Pri večini ljudstva torej neizpolnjena pričakovanja.

To je bil Božji načrt razodetja Božjega obličja – ni bila pomota ne popis prebivalstva, ne rojstvo v jaslih, ne Herodovo preganjanje, ne zadnje ure Jezusovega trpljenja na križu in ni bilo Jezusovo vstajenje zato, ker se je na veliki petek zgodila napaka. Oče je v svoji modrosti in ljubezni do človeka dopustil Sinovo  trpečo daritev, da bi človek nehal pestovati svojo zamisel o Bogu, češ, da človeka hoče uničiti, zaradi nezvestobe. Bog Oče je dopustil, da se je zgodila tudi za Jezusove dvanajstere nepričakovana Velika noč, da bi razodel svojo moč v okoliščinah, kjer človeško gledano zmanjka upanja na rešitev.

V dneh spomina Jezusovega rojstva nas praznovanje znova spomni, da se je Bog zavezal k ljubezni do človeka, da bi se veselili prebivanja skupaj z njim. Kakor so angeli oznanjali veselje pastirjem v Betlehemu, nam velja še večje veselje: nas je že pridružil svojemu skrivnostnemu telesu in dela vse, da bi mi v Njem ostali. Morda se zato sicer življenje ne vrti vedno tako, kot bi si človek želel, imamo pa lahko trdno upanje, da če je Njegov načrt uspel iz skoraj nikomur poznanih jasli in tragičnega križanja, potem imamo upanje, da tudi sedanji dogodki ne presegajo Očetovega odrešilnega načrta.

Bog nas v Jezusu vabi k veselju, ne k strahu, k izročanju svojih prošenj, zahval v pričakovanju izpolnitve Njegove volje. Razlog je v Njegovi moči, ne v trendih, ki nas včasih begajo; razlog gotovosti je v Njegovi večni zvestobi, četudi mi ne moremo vedno odgovarjati nanjo, kakor bi bilo prav, kakor bi si želeli.

Dragi bralci in poslušalci teh vrstic! Ob obhajanju božične skrivnosti vam želim, da bi vam Sveti Duh ob liturgičnem praznovanju in onem ob mizi dobrot, znova poživil veselja nad Odrešenikom, ki je za ves svet. Ob Jezusovem zelo skritem prihodu pred 2000 leti v okolice Betlehema, tudi danes prihaja med nas na skrivnosten način: samo pozorno srce lahko opazi njegovo navzočnost v vsakdanu, v dobrem in v trpljenju. Premišljevanje Njegovih besed in motrenje sledi, ki jih pušča v naših življenjih pa naj v nas ohranja veselje in upanje za nov dan, novo leto. Mati Marija nam je ob ohranjanju in premišljevanju vsega, kar se je zgodilo opogumljajoč zgled; naj nas pri Sinu spremlja s svojo priprošnjo.

msgr. dr. Janez Kozinc, soboški škof