Naši koraki čez četrti zlati most

nedelja, 07.04.2019

Na peto postno nedeljo, 7. aprila 2019, ravno na 13. obletnico ustanovitve Škofije Murska Sobota, smo po župnijah soboške škofije nadaljevali z obhajanjem 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Duhovniki so vernike nagovorili pri vseh svetih mašah na temo: Skupaj čez četrti zlati most: Dokležovje - Veržej. Ta zlati most nas želi spomniti na duhovnike, ki so v preteklosti delovali med našim ljudstvom in na duhovnike, ki danes s svojo službo Bogu posvečujejo našo zemljo in vse naše ljudi. Četrti zlati most vabi, da delamo za nove duhovne poklice in molimo za svetost poklicanih.

Skupaj čez četrti zlati most: Dokležovje - Veržej

Peta postna nedelja – 7. april 2019

Uvod v mašo:

Zlati most v grbu Škofije Murska Sobota predstavlja tudi oltar, na katerem se obhaja najsvetejša daritev. Danes se Bogu zahvaljujemo za duhovnike, ki so v preteklosti delovali med našim ljudstvom in za duhovnike, ki danes s svojo službo Bogu posvečujejo našo zemlje in vse naše ljudi. Obenem se k Bogu dviga naša prošnja, da bi bilo med nami zmeraj dovolj delivcev svetih skrivnosti in zavzetih oznanjevalcev evangelija. Če duhovnikov nismo podpirali, pač pa smo jim s svojimi besedami in dejanji oteževali njihovo poslanstvo, če smo karkoli zagrešili, prosimo Boga, naj se nas usmili.

Nagovor:

Četrti most na Muri je zgrajen med Dokležovjem in Veržejem. Povezuje Prekmurje in Prlekijo. Vodi naše korake od enih pšeničnih polj do drugih. Na prekmurski ravnini srečujemo delavne ljudi, ki skrbijo za preživetje nas vseh, in ravno tako srečujemo na murskem polju zavzete in skrbne ljudi, ki delajo, ki skrbijo za obdelana polja, za zlato zrnje, da imamo vsi dovolj vsakdanjega kruha.

Nedaleč od mostu na prleški strani že več kot sto let stoji Marijanišče, zavod, v katerem so že nekdaj duhovniki salezijanci skrbeli za obdelana polja naših duš. Tam so se duhovno oblikovali številni ljudje z obeh bregov Mure, tam so se vzgajali tudi številni duhovni poklici.

Druga pomembna hiša za versko rast, za rast duhovnih poklicev je stala v Murski Soboti. To je bil zavod Martinišče, ki so ga prav tako vodili duhovniki salezijanci. Martinišče je zraslo šele po prvi svetovni vojni, a je vendar pripomoglo k številnim duhovnim poklicem. Brez Martinišča verjetno ne bi imeli Božjega služabnika Danijela Halasa, gotovo ne Božjega služabnika Alojzija Kozarja, saj sta ravno po zaslugi tega zavoda oba prišla do duhovništva.

Tako danes na četrtem zlatem mostu gledamo predvsem duhovne poklice: duhovnike, redovnike, redovnice, misijonarje. Samo župnija Beltinci je dala Cerkvi sedemdeset duhovnikov in približno toliko redovnic. Z duhovnimi poklici je Cerkev obilno obogatila tudi župnija Bogojina. »Duhovni poklici so barometer naše vernosti,« je zapisal Božji služabnik Alojzij Kozar. Vemo, da je vsak duhovni poklic Božji dar. Vemo pa tudi, da k temu daru prispevamo tudi mi. Pomembna je molitev in žrtev vsakega posameznika, pomembna je molitev in življenje skupnosti, družine, župnije. Pomanjkanje duhovnih poklicev je preizkus naše vere, je klic, da spremenimo svoje življenje, da resno vzamem besede apostola Pavla iz pisma Filipljanom: »Za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda.« Flp 3,8 Je Kristus na prvem mestu v mojem življenju? Sem zanj pripravljen kaj storiti, kaj darovati, se čemu svojemu odpovedati?

Na četrtem zlatem mostu gledamo številne duhovne poklice z obeh bregov Mure. Med njimi posebej prepoznavamo prvega prekmurskega katoliškega pisca Mikloša Küzmiča z njegovimi sedmimi knjigami za šolo, dom in cerkev. Vidim etnologa in zgodovinarja Jožefa Košiča, prekmurskega Slomška dr. Franca Ivanocyja, graditelja bogojanske cerkve Ivana Baša, graditelja nove turniške cerkve Jožefa Sakoviča, misijonarja na Kitajskem Jožefa Kereca, sestro Anico Žitek, ustanoviteljico Šolskih sester sv. Frančiška s. Magdaleno Puhar, kardinala Jakoba Missio, bogoslovne profesorje dr. Franca Kovačiča, dr. Matija Slaviča, dr. Antona Trstenjaka, pa seveda oba Božja služabnika Halasa in Kozarja.

Ni mogoče niti našteti vseh, ki so med nami ali kje daleč v svetu oznanjali evangelij, gradili Cerkev in zanjo izgorevali. Je pa ta četrti most vabilo vsakemu izmed nas, da stopi bliže in spozna duhovne poklice iz svojega kraja, tiste iz davne preteklosti ter tiste, ki so nam časovno in sicer bližji. Četrti most z množico duhovnih poklicev je vabilo, da tudi danes cenimo duhovnike, redovnice, da si jih želimo, da zanje molimo, da jih podpiramo, da na različne načine delamo za to, da naše župnije ne bi ostale brez dušnih pastirjev, da bi se tudi danes fantje in dekleta zmogli odzvati Gospodovemu klicu.

Pri tem našem prizadevanju naj nas vodijo besede Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa: »Duhovniki so poslani od Boga.« To ne pomeni, da so brez napak, pomeni le, da jim Bog daje posebno poslanstvo. In v čem je poslanstvo duhovnika, je zapisal Božji služabnik Alojzij Kozar: »Duhovnik je poslan in posvečen, da služi.« Služenje Bogu, služenje ljudem, to mora biti vodilna misel vsakega duhovnika, redovnika, redovnice. Pa končno tudi vodilna misel vsakega kristjana.

In če srečujem duhovnika, ki ni popoln, ki ne dela vse, kar bi moral, skušam posnemati Jezusa, ki je grešni ženi rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več.« Razumevanje in vsestranska podpora duhovnikom in redovnicam bo pripomogla, da se bo izsušena žitnica duhovnih poklicev spet obnovila.

Prošnje vernikov:

Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za škofa, duhovnike, redovnike in redovnice ter za nove duhovne poklice iz naše škofije.

Pesem: Skupaj čez zlati most

Čez most četrti gremo zdaj,

duhovnik svet nas spremlja naj

in prosimo Gospoda vsi,

da žitnica spet zaživi.

Čez zlati most zdaj gremo vsi,

do Njega, ki zares živi,

da dal nam bo sto novih let,

v nebesih večno z Njim živet.

Pripravil Lojze Kozar ml., generalni vikar

Več o obhajanju 100-letnice na povezavi: Skupaj čez zlati most