Kančevci - študijsko srečanje članov ŽPS

V soboto, 19. novembra, je v Kančevcih potekalo študijsko srečanje za člane ŽPS dekanije Murska Sobota pod naslovom Svetost ? naša pot in cilj. Srečanje je vodil prodekan dekanije Murska Sobota g. Goran Kuhar, ki je vse navzoče lepo pozdravil in vodil uvodno molitev ter nas nagovarjal skozi celotno srečanje. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela, teoretičnega in študijskega. V prvem delu so nas nagovorili trije predavatelji: škof dr. Peter Štumpf, voditelj škofijskega odbora za ŽPS mag. Simon Štihec in voditelj škofijskega odbora za duhovne poklice g. Boris Tibaut. Mag. Simon Štihec je osvetlil pojem svetosti in njegov pomen v vsakdanjem življenju. Predavanje se je nanašalo na to, kdo so svetniki. Povedal je, da so to čisto normalni ljudje, ki svetost živijo vsak dan. S pomočjo blagrov, ki nam jih je podaril Jezus kot kažipot na poti do svetosti, je lahko svetnik vsak izmed nas. Jezus nam namreč s tem želi pokazati, kako naj človek živi na Zemlji, v okoliščinah, v katere je bil postavljen. Jezusov ?program? v blagrih so uresničevali tudi svetniki, kar kaže na to, da tudi mi lahko hodimo po tej poti.

Škof dr. Peter Štumpf je v svojem izčrpnem predavanju predstavil tri svetle zglede iz našega kraja. To so Božji služabnik Danijel Halas, ki je duhovnik sprave, ljubezni. Njegov zgled združuje in kliče po spravi in odpuščanju. Čeprav so mu grozili s smrtjo, je vseskozi ostal miren. Tudi današnji čas ne prizanaša duhovnikom, zlasti kar se tiče obrekovanja. Le-to vzbuja mnogo sovraštva. Zato bi bilo potrebno uvesti t.i. Halasov spravni dan, enkrat na leto, v obliki bogoslužja, spovedi, svete maše. Da bi dosegli spreobrnjenje, spravo, usmiljenje. Drugi svetel zgled je Božji služabnik Alojzij Kozar, župnik upanja, kot ga je poimenoval g. škof. Deloval je ravno med menjavo oblasti, vendar ga takratni vetrovi časa niso obračali po svoje, ampak je trdno stal v svoji veri. Bil je svetovalec slovenskim škofom, napisal jim je celo pastirska pisma, ki so jih nato škofje podpisali in so se brala po vseh cerkvah Slovenije. To kaže na to, kakšno izjemno zaupanje so imeli škofje vanj. Čeprav je doživljal strahotna poniževanja ob gradnji cerkve v Odrancih, in kljub nesreči ob gradnji, je ostal človek neuničljivega upanja. Ob tem se moramo vprašati, ali smo tudi mi takšni pričevalci upanja? Zakaj je tako malo upanja med družinami in mladimi? Tretji prekmurski zgled, ki ga je izpostavil g. škof, je Jožef Klekl st. kot človek molitve. Čeprav ga poznamo kot urednika časopisa, poslanca, narodnega delavca, je ta ?veliki? Klekl veliko molil. Danes molitev vse bolj izginja iz naših domov. G. škof je že na molitvi za duhovne poklice v Turnišču izrazil željo, da naj vsaka župnija najde družino, ki bi vsak dan zmolila en Očenaš in Zdravamarijo za nove duhovne poklice. Svoje predavanje je sklenil z mislijo B.s. Alojzija Kozarja: ?Nova maša je milost za župnijo in vso okolico ??

Tretji predavatelj g. Boris Tibaut nam je predaval o poti dela za duhovne poklice. Ta pot je na relaciji jaz-ti-mi. Posamezniki, družine, člani gibanj, župnijski animatorji za duhovne poklice, člani ŽPS ter drugi in prav tako duhovniki morajo biti pričevalci življenja in živeti poklicanost, jo prepoznati ter gojiti v otrocih, mladih, v vsakem človeku. Pri tem nam lahko pomagajo naslednje Cerkvene strukture kot sta Medškofijska komisija za duhovne poklice, škofijski odbora za duhovne poklice ter na ravni župnije odbor za duhovne poklice znotraj ŽPS ter župnijski animator. Delo za duhovne poklice je tudi molitev in pospeševanje molitve za duhovne poklice ter razne druge oblike dela kot so redne kateheze otrok, priprave na zakramente, osebni stiki, razna združenja, razne delavnice, diakonska in mašniška posvečenja. Imamo veliko priložnosti!

Po odmoru je sledil študijski del, kjer smo po skupinah iskali svetle zglede v naših župnijah, ter iskali možnosti, kako jim mi lahko sledimo, kakšne so naše pobude za rast novih duhovnih poklicev, ter iskali načine izvedbe škofove pobude o uvedbi molitev po družinah za duhovne poklice v župniji. Po poročilih skupin smo srečanje sklenili z molitvijo in blagoslovom g. škofa.