SEDMERI SVETI USTANOVITELJI SERVITOV

Servitski red izvira iz Firenc. Tam se je leta 1233 združilo sedem enakomislečih imenitnih meščanov in začelo skupno življenje. Njihova imena so: Bonfilij, Monaldi, Bonajunkta Manetti, Manet dell`Antella, Amidej Amidei, Hugo Lipi-Ugoccioni, Sostenej di Sostegno in Aleksij Falconieri. Bili so uspešni trgovci, ki so na svojih potovanjih videli, kako pogubne so posledice vojne za moralno in versko življenje ljudi. Spoznali so, da se je stiskam časa mogoče upirati tudi z ustanavljanjem verskih združenj. V družbi ustanoviteljev so se člani med seboj imenovali bratje. Sredi sveta so hoteli živeti spokorno in v uboštvu. Poudarjali so ljubezen do Boga, iskreno medsebojno ljubezen, ljubezen do bližnjega, krepitev duha z zatajevanjem, s premišljevanjem in molitvijo. Sedmeri ustanovitelji reda servitov so svoje premoženje razdali revežem ter se umaknili v samoto, najprej v bližino Firenc, nato pa na Monte Senario. Prebivali so v votlinah, se hranili s kruhom, zelenjavo in sadjem. Poimenovali so se Marijini služabniki – serviti. Središče njihovega življenja je bila maša, molitev, duhovno branje in dela usmiljenja za revne. Marija jim je bila vodnica h Kristusu, ki je bil prvi in zadnji cilj njihove pobožnosti. Trudili so se, da bi čim bolj dosledno živeli evangelij. Kasneje so servite uvrstili med beraške redove.

Vseh sedem redovnih ustanoviteljev so leta 1888 skupaj razglasili za svetnike pod imenom »sedmeri sveti ustanovitelji servitov«.