LURŠKA MATI BOŽJA

Na današnji dan se Cerkev spominja prvega prikazanja Matere Božje pastirici Bernardki Soubirous v Lurdu leta 1858. Štirinajstletna Bernardka je 11. februarja 1858 šla s sestro in sosedo nabirat drva k rečici Gavi. Bernardka je nekoliko zaostala in ko je bila pred votlino, je v njej zagledala  čudovito lepo gospo v belem. Gospa jo je smehljaje povabila naprej in skupaj sta molili rožni venec. Ostali dve dekleti nista videli ničesar. Bernardka se je z nekaj dekleti ponovno vrnila v votlino čez tri dni. Gospa se ji je spet prikazala in z njo govorila v lurškem narečju. Dejala ji je, naj naslednjih petnajst dni vsak dan prihaja v votlino. Čeprav so ji branili domači in celo mestne oblasti, se je Bernardka vsak dan vračala k votlini. Ob njej se je zbiralo tudi vedno več radovednežev. V prikazanjih je gospa Bernardki govorila: »Moli za grešnike!« ali »Pokora, pokora, pokora!« Nekoč ji je rekla: »Pojdi k studencu, pij in umij se!« Bernardka je v votlini začela grebsti zemljo in pritekel je vrelec vode, ki od takrat ni usahnil. 25. marca je Bernardka vprašala gospo, kdo je in kako ji je ime. Ta je odgovorila: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« Po tem se je Marija prikazala Bernardki še dvakrat, kasneje pa je Bernardka odšla v samostan usmiljenk v Nevers v osrednji Franciji, kjer je stregla bolnikom, sama pa tudi veliko pretrpela.  Prikazovanja v votlini v Lurdu so močno učinkovala na verni in neverni svet. Na kraju, kjer je Brezmadežna rekla Bernardki, naj postavijo kapelo, je danes veličastna bazilika. Lurd vse do danes ostaja kraj molitve in milosti, ki ga vsako leto obišče na milijone romarjev. Je kraj močne vere, brezmejnega zaupanja v Božjo pomoč, kraj globoke zahvale za prejete darove ter mnogih duhovnih in telesnih ozdravljenj.

Danes godujejo vsi, ki nosijo ime: Marija, Marijan, Marjana, Marja, Mara, Marica, Marička, Marinka, Minka, Micika, Mojca, Mirjam, Mirjana, Maja, Maša.