| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
SV. SHOLASTIKA
10.02.
Sv. Sholastika je bila sestra dvojčica sv. Benedikta, ki je ustanovitelj reda benediktincev in začetnik zahodnega meništva. Rojena sta bila okoli leta 480 v Nursiji (današnja Norcia) severovzhodno od Rima. Že kot otrok se je posvetila Bogu in živela le zanj. Z bratom dvojčkom sta bila vse življenje močno povezana v predani ljubezni, saj sta si oba prizadevala za visoke duhovne cilje. Najprej je živela v samostanu Subiaco. Kasneje pa je Benedikt ustanovil samostan na gori Monte Cassino (med Rimom in Neapljem) in sestra Sholastika je želela tudi sama živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ob vznožju gore dal zgraditi skromen samostan in jo imenoval za opatinjo. Sholastika je samostan preudarno vodila. S posebno ljubeznijo je skrbela za bolnike in reveže ter vztrajno molila za vse, ki so hodili po krivih poteh. Po pravilih, ki jih je sv. Benedikt pripravil za svoj red, je bil ženskam vstop v njegov samostan prepovedan. Tudi Sholastika ni bila izjema. Tako sta se shajala enkrat na leto v hiši blizu samostana. Dan sta prebila v duhovnem pogovoru in skupni molitvi. Njuno zadnje srečanje je po pripovedovanju zapisal papež Gregor Veliki. Ko sta se brat in sestra po enem letu ponovno srečala, sta dan prebila v pogovoru in molitvi. Ob večeru, je Sholastika prosila Benedikta, naj še ne odhaja, temveč ostane z njo v duhovnem pogovoru vse do jutra. Brat jo je odločno zavrnil. Sholastika pa je sklenila roke in se v molitvi obrnila k Bogu. Kljub jasnemu nebu je nenadoma nastal močan naliv, tako da sv. Benedikt s svojimi brati ni mogel zapustiti hiše. Ko je sestro okaral, mu je ta odvrnila: »Glej, prosila sem tebe, a me nisi hotel uslišati; potem pa sem prosila svojega Gospoda, ta me je uslišal.« Sv. Benedikt je zaradi nevihte tako moral ostati pri Sholastiki in vso noč sta prečula v duhovnem pogovoru. Naslednje jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Tretji dan po srečanju je Benedikt videl, kako se duša njegove sestre kakor golobček dviga v nebo. Takoj je vedel, da je umrla. To je bilo leta 542.
Sv. Sholastiko upodabljajo v oblačilih opatinje, v črnem redovnem oblačilu benediktink, s knjigo redovnih pravil. V skladu z legendo je ob njej pogostokrat upodobljen golob. Včasih je prikazana tudi ob svojem zadnjem srečanju s sv. Benediktom.
Je zavetnica benediktink ter priprošnjica za dež ter proti udarcem strele.
